Clair Obscur Expedition 33 (PS5)

RPG igra za PlayStation 5

Edinstven spoj umetnosti in bojevanja v domiselni RPG obliki
Clair Obscur: Expedition 33 je prihajajoča igra vlog s taktičnimi elementi, ki prihaja na PlayStation 5, Xbox Series X|S in PC 24. aprila 2025. Gre za prvi naslov studia Sandfall Interactive, ki presenetljivo že na začetku deluje kot delo izkušenih mojstrov. Ta vizualno očarljiva in zgodbeno edinstvena igra nas postavi v svet, kjer umetnost dobesedno ubija – skrivnostna slikarka Paintress vsako leto naslika novo številko, kar povzroči smrt vseh ljudi te starosti. Skupina izbranih se tako vsako leto poda na samomorilsko ekspedicijo proti njej. Igra je idealna za ljubitelje narativno močnih in sistemsko bogatih RPG-jev, predvsem tiste, ki iščejo nekaj svežega izven ustaljenih žanrskih okvirjev. Če pa ne maraš taktičnega, poteznega bojevanja in temne atmosfere, tole verjetno ne bo zate.

Zgodba, kjer vsak dih šteje – dobesedno
Zgodba sledi Gustavu, preživelemu iz 33. ekspedicije, ki se po masakru skoraj sam ubije, a ga reši tovarišica Lune. Skupaj nadaljujeta misijo – ne zaradi možnosti zmage, ampak ker »dokler eden stoji, ekspedicija živi«. V svet, ki ga raziskujeta, se vsak korak zdi usoden – najdbe dnevnikov prejšnjih ekspedicij, razpršene kosti in spopadi s sovražniki, ki niso vedno očitno zlobni. Kar naredi pripoved izjemno, so resno napisani liki: odrasli, z napakami, razpokani od krivde in obupa, a še vedno človeški. Gustave se bori z občutkom poraza, Lune ga izziva, a ji ni vseeno – dinamika med njima je srž celotnega potovanja.

Bojni sistem, ki zahteva um in refleks – in nagrajuje oboje
Kombinacija taktičnega poteznega bojevanja z elementi akcijskih RPG-jev je preprosto briljantna. Napadi na daljavo zahtevajo natančno merjenje, AP se nabira z mečevanjem, nato pa porablja za posebne sposobnosti. A to še ni vse – vsak lik ima edinstven atribut: Gustave kopiči Overcharge za razorne udarce, Lune manipulira z magijo preko Stains učinkov, Maelle pa menja tri različne drže glede na potrebe bojišča. Ključni del so obrambne možnosti – napade lahko blokiraš, preskočiš ali pariraš. Pariranje ni le obramba, ampak protiudar v skupinskem slogu, ki nikoli ne postane dolgočasen. Vsak dvoboj je mentalna šahovska partija, prepletena z refleksno preživetveno dinamiko.

Izjemna dolžina, osredotočenost in globina brez napihnjenega sveta
Za zdaj ni uradnih podatkov o dolžini igre, a demo različica s tremi urami vsebine nakazuje precej bogato izkušnjo. Igra ni odprtega sveta, ampak sledi bolj strukturiranemu modelu z razvejanim raziskovanjem, skrivnimi potmi, opcijskimi sovražniki in svetovnim zemljevidom po vzoru klasičnih JRPG-jev. Ni prisotnega večigralskega ali sodelovalnega načina, vendar so možnosti nadgradenj (Pictos in Luminas) izjemno bogate. Vsak boj nagrajuje eksperimentiranje – kombiniranje sposobnosti, prilagajanje stanja, vpeljava parirajoče strategije ali hitrih napadov z ognjem in kombiniranih učinkov. Igra gradi na ponovljivosti z različnimi buildi likov, opcijskimi boji in neobveznimi moralnimi odločitvami.

Ko se Final Fantasy sreča z Dark Souls – a brez kopiranja
Če bi Expedition 33 morala primerjati s čim, bi bil to hibrid med Final Fantasy X (linearnost, sistem potez, svetovni zemljevid) in Dark Souls (tematika smrti, krivde, neizogibnosti). A ne gre za kopijo. Medtem ko Final Fantasy X stavi na večjo emocionalno melodramo in Souls igre na fragmentirano zgodbo, Expedition 33 uravnoteži oboje – z zrelimi liki, brezkompromisno vizijo in močnim fokusom na atmosfero. Vizualno pa bolj spominja na indie umetnine, kot je Gris ali Child of Light, s slikarskimi vplivi in ambientalnim pripovedovanjem, ki se ne zanaša na ekspozicijo. Umetnost ni le ozadje – je smrt sama, Paintress pa metafora neizogibnega konca.

Demo me je zasvojil, zdaj pa komaj čakam celoto
Po treh urah sem demo preigrala dvakrat – prvič zaradi zgodbe, drugič zaradi sistema. Največji trenutek zame je bil boj s skrivnim nasprotnikom, ki me je enostavno ubil. A z učenjem pariranja in premišljenim tempiranjem sem ga premagala. Igra me ni vodila za roko – in prav zaradi tega sem bila še bolj vključena. Všeč mi je, da ne razlaga vsake podrobnosti – kdo je Paintress, kaj je Gestral, ali so vsi sovražniki res zlobni – vse to moraš odkriti sam. To je tista redka izkušnja, kjer si res želiš izvedeti več. In pri tem ti igra zaupa. Če bo Sandfall Interactive uspel ohraniti to raven do konca, bo to ena najboljših RPG izkušenj generacije. Hvala Konzolku, da sem imela priložnost izkusiti začetek te slikovite, smrtne odprave. Če me bo konec prizadel tako, kot me je začetek prevzel, vem, da bom Expedition 33 nosila s sabo še dolgo.