Bluey The Videogame (PS5)

Otroška igra za PlayStation 5

Preprosta pustolovščina za najmlajše igralce
Bluey: The Videogame je pustolovska igra iz leta 2023, namenjena predvsem mlajšim igralcem in družinam. Igra temelji na priljubljeni animirani seriji Bluey, ki sledi dogodivščinam male psičke Bluey in njene sestre Bingo. Mehanike igranja so zelo osnovne: hodiš, skačeš, rešuješ enostavne naloge, vmes pa sodeluješ v preprostih mini igrah, kot so iskanje predmetov ali plesni izzivi. Zelo pomembno je poudariti, da gre za igro, ki je res povsem prilagojena otrokom – odrasli bodo hitro ugotovili, da jim ponuja bore malo izziva. Priporočam jo torej družinam z otroki od štiri do osem let, medtem ko jo vsi, ki iščejo globlje igralske izkušnje, lahko mirno preskočijo.

Prisrčna zgodba zvezdniške družine Heeler
Zgodba se razteza čez štiri glavne epizode, ki so originalne in jih ni bilo v risanki. Dogajanje spremlja Bluey, Bingo, mamico Chilli in očija Bandita. Vse epizode se odvijajo v znanih lokacijah iz risanke – njihov dom, park, plaža in nova lokacija – Magic Xylophone Hill. Ena najbolj prisrčnih nalog v igri je povezana s sestavljanjem xilofona, ki ima čarobne sposobnosti ustavljanja časa. Bluey in Bingo ga najdeta in uporabita, da ponagajata očiju Banditu, kar privede do smešnih in prikupnih trenutkov. Vse štiri epizode imajo topel družinski pridih, z veliko humorja in poučnih sporočil o sodelovanju, domišljiji in povezovanju v družini.

Barvita risankasta grafika in sproščena glasba
Najboljši del igre je njena zvestoba izvirni seriji – vizualno izgleda kot razširjena epizoda risanke. Barvna paleta je prijetna, liki animirani točno tako, kot jih poznamo s televizije, gibanje pa tekoče in brez zatikanja. Zvok je mehko oblikovan – vključuje vse klasične melodije iz serije, glasovni igralci pa so tudi v igri isti kot v seriji, kar otrokom omogoči takojšnje prepoznavanje. Vzdušje je izjemno umirjeno in spodbudno, popolno za mlade igralce, ki šele vstopajo v svet videoiger. Igra nima nobenih grozljivih elementov, pretirane akcije ali kompleksnih menijev, kar jo naredi idealno tudi za prve samostojne igralne korake.

Kratek igralski čas in enostaven lokalni co-op
Za preigravanje vseh štirih glavnih epizod in nekaj dodatnih mini iger sem potrebovala približno dve uri in pol. Če otroci igrajo sami, bo to trajalo nekoliko dlje, ampak ne več kot štiri ure. V igri obstaja lokalni sodelovalni način za štiri igralce, kjer lahko vsak član družine prevzame vlogo enega od članov družine Heeler. Sama sem igrala z nečakinjo in moram priznati, da je bil to eden tistih redkih trenutkov, ko sem v igri res samo spremljala in spodbujala. Ponovno igranje je mogoče, čeprav zgodba ostane ista – otroci lahko vsakič znova uživajo v igranju vlog, a za odrasle ni nobene posebne motivacije za ponovitev.

Bolj podobna interaktivni risanki kot pravi igri
Če jo primerjam z drugimi igrami za otroke, kot so Paw Patrol: Grand Prix ali Peppa Pig: World Adventures, je ta igra precej bolj počasna in manj igralsko zahtevna. Pri Paw Patrolu imaš vsaj občutek, da res nekaj dosegaš, tu pa večinoma hodiš naokrog in sprožaš odzive likov. Po mojem mnenju je igra bolj podobna interaktivni epizodi risanke kot pa klasični videoigri. Vseeno pa moram priznati, da za svojo ciljno publiko deluje – otrokom ni pomembno, koliko gumbov pritisnejo, važno je, da se zabavajo z znanimi liki. In to ji uspe.

Nečakinja se je smejala, jaz pa sem uživala ob kavi
Moja izkušnja z igro je bila sicer zelo pasivna, ampak prijetna. Ko sem prvič zagnala igro z nečakinjo, sem vedela, da to ni zame – in res sem večino časa samo gledala, kako ona veselo teče po dvorišču, se lovi z Bingo in išče skrite igrače. Ko sva prišli do čarobnega xilofona, me je sicer prosila, da sodelujem, in tu sem prvič občutila, da sodelovanje v tej igri res nekaj pomeni. Oba sva pritisnila gumb hkrati in Bandita ujela v zamrznjeno pozicijo med skokom – smeh, ki je sledil, je bil nalezljiv. Konzolku se res zahvaljujem za tole možnost, ker je bila to ena redkih iger, kjer sem lahko z najmlajšo generacijo delila igralsko izkušnjo brez frustracij. Če bi karkoli spreminjala, bi mogoče dodala še kakšno dodatno epizodo ali več mini iger, ker štiri epizode res minejo prehitro. Poleg tega se dogajanje nikoli ne spremeni – ni dinamike, ki bi jo kot odrasla oseba pričakovala. Ampak – igra ni bila narejena zame. Bila je narejena zanjo. In zanjo je bila popolna.