Balan Wonderworld (PS5)

Platformska igra za PlayStation 5

Predstava, ki bi morala ostati za zaveso

Včasih se v svetu iger pojavi projekt, za katerim stojijo takšna imena, da je uspeh videti neizogiben. Ko sem slišal, da Yuji Naka in Naoto Ohshima, legendarna ustvarjalca Sonica in sanjavega Nights into Dreams, delata na novi 3D platformski igri, so bila moja pričakovanja ogromna. Žal pa je končni izdelek, Balan Wonderworld, dokaz, da tudi največji mojstri včasih zgrešijo. In to ne le za malo. Hvala ekipi iz Konzolkota, ki mi je priskrbela izvod za PlayStation 5, da sem se lahko na lastne oči prepričal, kaj se skriva za zloglasnim slovesom te igre.

Kaj je sploh Balan Wonderworld?

V svojem jedru je Balan Wonderworld 3D akcijska platformska igra. Igralci prevzamejo vlogo enega od dveh otrok zlomljenega srca, Lea ali Emme, ki ju skrivnostni maestro Balan povabi v čarobno gledališče. To gledališče služi kot portal v Wonderworld, domišljijski svet, ki je odraz src dvanajstih različnih posameznikov, ujetih v lastni obup. Naša naloga je, da s pomočjo več kot osemdesetih različnih kostumov prečesavamo te svetove in jim povrnemo ravnovesje. Igra po zasnovi spominja na klasične SEGA igre, kot je Nights into Dreams, medtem ko mehanika kostumov obljublja raznolikost, podobno tisti v Super Mario Odyssey. Balan Wonderworld je 3D akcijska platformska igra, kjer igralci s pomočjo več kot 80 kostumov raziskujejo sanjske svetove, da bi pozdravili srca obupanih posameznikov in premagali temačnega Lanca. Žal pa se za to obetavno fasado skriva ena najbolj nerazumljivih oblikovalskih odločitev v moderni zgodovini iger.

Ena tipka za vse in za nič

Največja težava in hkrati osrednja mehanika igre je, da se vse akcije izvajajo z enim samim gumbom. Ne glede na to, ali pritisnete križec, krog, kvadrat ali celo enega od sprožilcev na plošči – vsi naredijo isto stvar. To je odvisno od kostuma, ki ga nosite. Če imate na sebi kostum, ki napada, ne morete skakati. Če imate kostum, ki omogoča lebdenje, ne morete napadati. To vodi v nenehno frustrirajoče menjavanje med kostumi, ki popolnoma uniči ritem igranja. Predstavljajte si, da morate za vsak skok in vsak udarec odpreti meni in zamenjati opremo. Občutek pri igranju je lesen in zastarel, kot bi igrali pozabljen naslov iz časov prvega PlayStationa. Številni kostumi so si med seboj tako podobni, da so praktično neuporabni, njihovo zbiranje pa postane muka. Ko vas sovražnik zadene, izgubite trenutni kostum. Če nimate drugega, vas vrže iz stopnje. To pomeni, da morate včasih nazaj v prejšnji svet poiskati točno določen kostum, da lahko nadaljujete. To ni izziv, to je slabo oblikovanje.

Praktične podrobnosti predstave

Če se vseeno odločite za vstop v ta svet, vas po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com čaka približno 11 do 12 ur igranja za glavno zgodbo. Za stoodstotni zaključek in zbiranje vseh Balanovih kipcev boste potrebovali okoli 36 ur. Igra ponuja tudi lokalni sodelovalni način za dva igralca na istem zaslonu, kar je morda edina svetla točka, saj lahko trpljenje delite s prijateljem. Spletno igranje ni podprto, zato naročnina na PlayStation Plus ni potrebna. Igra na disku PlayStation 5 zasede okoli 22 GB prostora, priporočljivo pa je namestiti vse popravke, saj je ob izidu vsebovala celo sekvenco v zadnji bitki, ki je lahko sprožila epileptične napade in so jo kasneje popravili. Težavnostnih nastavitev ni, igra pa naj bi se sama prilagajala vaši spretnosti, a v praksi tega ni občutiti.

Gledališče luči in senc

Tehnično je igra mešanih občutkov. Animirani filmčki so čudoviti in polni življenja, kar kaže na visok proračun in talent umetnikov. Tudi glasbena podlaga je odlična in ustvarja pravljično, teatralno vzdušje. Na PlayStation 5 se igra vrti tekoče pri visoki ločljivosti, kar je vsekakor plus. Težava pa nastane pri samem oblikovanju svetov. Kljub barviti paleti so stopnje pogosto prazne, kockaste in brez domišljije. Zdi se, kot da so bile zgrajene iz osnovnih gradnikov brez pravega občutka za raziskovanje ali navdušenje. Igra ima PEGI 7 oceno in je primerna za otroke, saj se tem, kot sta tesnoba in osamljenost, loteva na zelo poenostavljen in nežen način. A tudi za otroke obstajajo veliko boljše in bolj dodelane igre.

Ponovni ogled? Hvala, ne.

Ko enkrat zaključite glavno zgodbo, igra ponudi še težje različice stopenj, imenovane Act 3. Vendar pa je osrednja igralna zanka tako pomanjkljiva in ponavljajoča se, da le redki najdejo motivacijo za vrnitev. Zbiranje vseh kostumov in kipcev zahteva ogromno vračanja v že odigrane stopnje, kar se hitro sprevrže v dolgočasno delo. Lov na trofeje je zato prava preizkušnja potrpežljivosti in ne spretnosti. Balan Wonderworld je igra z resno krizo identitete – želi biti očarljiva in dostopna, a jo lastne mehanike pokopljejo in naredijo frustrirajočo.

Končni aplavz ali žvižgi?

Balan Wonderworld je eno največjih razočaranj zadnjih let. Je šolski primer, kako lahko ena sama slaba oblikovalska odločitev uniči celotno izkušnjo. Kljub čudoviti glasbi in vizualni podobi v animacijah je igranje preprosto slabo. Igro bi priporočal le najmlajšim igralcem, ki se šele spoznavajo z igralnim ploščkom, ali pa zbirateljem kuriozitet in tako slabih, da so zanimivih iger. Vsi ostali se ji raje izognite.

Na srečo pri Konzolku razumete, da vsaka igra ni za vsakogar. Ker je Balan Wonderworld tako kontroverzen, je njihova storitev izposoje pred nakupom idealna rešitev. Tako se lahko sami prepričate, ali je igra za vas, brez tveganja. Če pa ste igro že kupili in obupali, ne pozabite na možnost menjave staro za novo. V Konzolkovi trgovini v BTC-ju vam bodo strokovnjaki z veseljem svetovali in pomagali najti igro, ki vam bo pisana na kožo, kot na primer odlični Sackboy: A Big Adventure. Fizična kopija vam daje moč – moč, da jo zamenjate za nekaj boljšega.