Ad Infinitum (PS5)

Grozljiva igra za PlayStation 5

Ko se vojna ne konča na bojišču

So igre, ki te prestrašijo s poceni triki, in so igre, ki se ti zavlečejo pod kožo ter tam ostanejo še dolgo po odjavni špici. Ad Infinitum poskuša biti slednje, psihološka grozljivka, ki travmo prve svetovne vojne preplete z družinsko tragedijo. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je omogočila, da sem se na svoji konzoli PlayStation 5 potopil v ta mračen in čustveno naporen svet. Že od prve minute je jasno, da to ne bo lahkotno popotovanje, ampak izkušnja, ki te prisili v razmislek o brazgotinah, ki jih puščajo vojne – tako na bojišču kot za zaprtimi vrati doma.

Med sanjami in resničnostjo

Ad Infinitum je prvoosebna psihološka grozljivka, ki jo je razvil studio Hekate. V vlogi nemškega vojaka Paula se vračamo z bojišč prve svetovne vojne, a miru ne najdemo. Naša psiha je zlomljena, ujeta med dvema resničnostma: zapuščenim družinskim dvorcem, polnim potlačenih spominov, in blatnimi jarki, kjer nas preganjajo pošastne manifestacije naših travm. Igra v svojem bistvu pripoveduje zgodbo o trpljenju in poskuša razbiti neskončni krog bolečine. Če bi jo moral primerjati, bi rekel, da si deli atmosfero raziskovanja zapuščene hiše z igro Layers of Fear, medtem ko se nemočno skrivanje pred pošastmi zgleduje po klasikah, kot je Amnesia. To je igra, ki se osredotoča na pripoved in atmosfero, ne na akcijo.

Korak skozi blato in spomine

Igranje je razdeljeno na dva dela. V družinskem dvorcu raziskujemo sobe, beremo pisma in dnevnike ter rešujemo preproste okoljske uganke, da bi sestavili koščke tragične družinske zgodbe. Ti deli so počasni, namenjeni grajenju napetosti in pripovedovanju zgodbe. Ko pa nas um potegne nazaj na bojišče, se ritem popolnoma spremeni. Jarki in nikogaršnja zemlja so polni grotesknih pošasti, ki simbolizirajo različne aspekte vojne groze. Ker nimamo orožja, je naša edina možnost skrivanje, plazenje in bežanje. Mehanike so preproste, včasih celo malce okorne, še posebej ko nas igra prisili v hitro pritiskanje gumbov za pobeg. Najboljši del teh sekcij je brez dvoma oblikovanje pošasti. So resnično srhljive in domiselne, vsaka pa nosi simbolni pomen, povezan z našo preteklostjo. Kljub temu pa so uganke večinoma preveč enostavne in ne predstavljajo pravega izziva.

Praktične podrobnosti

Če se odločite za to potovanje v norost, pričakujte, da boste za glavno zgodbo porabili približno 7 ur, kot navaja stran HowLongToBeat.com. Za tiste, ki želite odkriti vse skrivnosti in zbrati vse dokumente, se bo igralni čas raztegnil na približno 12 ur. Ad Infinitum je izključno enoigralska izkušnja, zato za igranje ne potrebujete spletne naročnine. Igra nima možnosti sodelovanja ali večigralstva. Na disku konzole PlayStation 5 bo zasedla okoli 21 GB prostora, kar je za današnje standarde precej zmerno. Na voljo ni različnih težavnostnih stopenj, saj izziv temelji na reševanju ugank in izogibanju sovražnikom, ne pa na neposrednem spopadu. Igra ponuja osnovne možnosti za prilagoditev, kot so podnapisi, a naprednejših funkcij za dostopnost ni na voljo.

Tehnična plat vojne

Vizualno je Ad Infinitum mešanica odličnega in povprečnega. Umetniški slog je fantastičen, še posebej pri oblikovanju pošasti in srhljivega vzdušja v dvorcu. Zvočna podlaga in oblikovanje zvoka sta naravnost izjemna in ključna za ustvarjanje napetosti. Vsak škripajoč pod, oddaljen krik ali vojaški boben prispeva k občutku tesnobe. Žal pa tehnično ni vse brezhibno. Na konzoli PlayStation 5 sem občasno doživel opazne padce sličic na sekundo, predvsem v bolj odprtih predelih z veliko učinki. Pojavilo se je tudi nekaj manjših grafičnih hroščev, kot je pozno nalaganje tekstur. Staršem svetujem previdnost: igra ima oceno PEGI 16 zaradi nazornega nasilja, krvi in grozljivih prizorov, ki niso primerni za mlajše občinstvo.

Ali se splača vrniti v jarke?

Glede na relativno kratko dolžino se postavlja vprašanje ponovnega igranja. Ad Infinitum ponuja nekaj razlogov za drugi prehod. Med soočenji z glavnimi pošastmi, ki predstavljajo šefe, igra ponuja moralne odločitve, ki vplivajo na konec zgodbe. Če želite videti vse možne izide, se boste morali vrniti. Vendar pa je igranje samo po sebi precej linearno in uganke ob drugem preigravanju ne ponujajo več izziva. Vrednost igre je predvsem v enkratni izkušnji njene močne, čeprav temačne zgodbe. Razvijalci niso napovedali nobenih dodatnih vsebin ali razširitev, zato je paket, ki ga dobite ob nakupu, verjetno dokončen.

Sklepna misel in nasvet za nakup

Ad Infinitum je pogumen poskus prikaza psiholoških grozot vojne, zavit v atmosferično grozljivko. Igra blesti v svoji zgodbi, oblikovanju sveta in pošasti ter izjemni zvočni podlagi. Kljub temu jo pestijo tehnične težave, preveč preproste uganke in občasno okorno igranje. Priporočil bi jo predvsem ljubiteljem pripovednih grozljivk, kot sta Amnesia ali SOMA, ki jim je zgodba pomembnejša od brezhibne izvedbe. Za vse ostale pa je morda odločitev težja.

Tu nastopi Konzolko. Če niste prepričani, ali je ta temačna izkušnja za vas, izkoristite njihov sistem izposoje. Tako lahko igro preizkusite brez tveganja. Ko jo boste končali, pa jo lahko zamenjate za kaj novega, saj ponujajo odlične pogoje menjave starih iger za nove. Fizična kopija vam daje to svobodo, da z igrami razpolagate po svoje. Njihovo strokovno osebje v trgovini v ljubljanskem BTC-ju vam bo znalo svetovati, ali je Ad Infinitum prava izbira za vaš okus.