Evil Genius 2 World Domination (PS4) - rabljeno

Simulacija zlikovca, ki se utopi v lastnih načrtih
Evil Genius 2: World Domination je nadaljevanje klasične strateške igre, kjer igralec prevzame vlogo megalomanskega zlikovca in gradi svojo podzemno bazo, novači minione ter snuje načrte za prevzem sveta. Igra je zabavna parodija vohunskih filmov s prepoznavnim humorjem in vizualnim slogom, a jo ovirajo neroden vmesnik, nejasni cilji in ponavljajoča se mehanika igranja. Če uživaš v simulacijah, kjer gradiš in optimiziraš svoj imperij, te bo igra pritegnila, a če iščeš globoko strateško izkušnjo, boš verjetno razočaran.

Štirje zlobneži, en cilj – svetovna prevlada
V igri lahko izbereš enega od štirih zlikovcev: klasičnega despotističnega tirana Maxa, vojaškega norca Rdečega Ivana, manipulatorko Emmo ali znanstvenico Zaliko. Vsak ima svojo edinstveno sposobnost in slog vladanja. Osnovni cilj igre je zgraditi skrivno bazo pod luksuznim kazinojem, novačiti in trenirati minione ter razvijati uničujoče orožje, ki bo zagotovilo prevlado nad svetom. Seveda pa se pri tem pojavi kup agentov, ki želijo tvoj načrt prekrižati, in prav tu igra ponuja nekaj svojih najboljših trenutkov.

Sijajna estetika, a omejen potencial pasti
Evil Genius 2 je vizualno čudovita igra, ki odlično zajame retro estetiko klasičnih vohunskih filmov. Likovna podoba, animacije in glasovna igra so na visoki ravni, kar prispeva k komični in lahkotni atmosferi. Eden najzabavnejših delov igre je nastavljanje pasti, ki jih igralec lahko postavi, da upočasni vsiljivce – od lažnih vrat do sob s strupenimi plini. Vendar se pravi potencial pasti odklene šele pozno v igri, kar pomeni, da se večino časa zanašaš le na preproste rešitve, kot so varnostniki in alarmi, kar omeji ustvarjalnost.

Dolžina igre in problemi s svetovnim zemljevidom
Za dokončanje glavne zgodbe potrebuješ med 25 in 40 ur, odvisno od izbranega zlikovca in hitrosti napredovanja. Svetovni zemljevid, kjer pošiljaš minione na misije za krajo denarja in širjenje vpliva, je žal eden najslabših elementov igre. Informacije so nepregledne, nekatere akcije zahtevajo preveč mikro-upravljanja, sistem obveščanja o misijah pa je slabo zasnovan. Pogosto ne veš, katere regije potrebujejo pozornost, kar vodi v frustracije in nepotrebno klikanje.

Primerjava s klasikami žanra
Evil Genius 2 se zgleduje po klasikah, kot sta Dungeon Keeper in Tropico, a ne doseže njune globine. Medtem ko Tropico ponuja odlično politično simulacijo in Dungeon Keeper kompleksno grajenje ječ, je Evil Genius 2 preveč osredotočen na upravljanje baze in premalo na strateško osvajanje sveta. V primerjavi s svojim predhodnikom ponuja več vsebine in izboljšano grafiko, a trpi zaradi slabše optimizirane igralne izkušnje.

Obetaven začetek, a nepremišljeno izvajanje
Na začetku sem bila navdušena – estetika, humor in koncept so me povsem pritegnili. Gradnja baze je bila zabavna, kombiniranje različnih oddelkov in treniranje minionov pa zadovoljivo. A ko je igra napredovala, sem začela opažati vedno več težav – svetovni zemljevid je postal frustrirajoč, pastem ni bilo prave vrednosti, nekatere misije so bile nejasno razložene. Pričakovala sem igro, kjer bom kot zlobnež lahko razmišljala strateško in premišljeno širila svoj vpliv, a večino časa sem se ukvarjala s ponavljajočim se mikro-upravljanjem in iskanjem manjkajočih informacij. Hvala Konzolku za možnost igranja – čeprav je igra daleč od popolne, ponuja zabavne trenutke za tiste, ki uživajo v gradnji zlobnih imperijev.