Cobra Kai 2 Dojos Rising (PS4)

Pretepaška igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Udarec, ki ni zadel cilja

Včasih se zgodi, da te kakšna igra preseneti. Pričakuješ povprečno licenčno priredbo, dobiš pa skriti biser. Spet drugič pa dobiš točno to, kar si pričakoval, ali pa še slabše. Z mešanico upanja in previdnosti sem se lotil igre Cobra Kai 2 Dojos Rising, ki so mi jo na preizkus prijazno posodili v Konzolku. Kot velik oboževalec serije sem si želel, da bi igra ujela duha rivalstva med doji, humor in seveda odlično koreografirane pretepe. Žal pa je končni izdelek bolj podoben nerodnemu prvemu poskusu karate udarca kot pa mojstrskemu gibu. Preizkusil sem jo na konzoli PlayStation 4.

Dobrodošli v dolini (tehničnih težav)

Cobra Kai 2 Dojos Rising je pretepaška igra oziroma tridimenzionalni beat em up, ki zgodbo ohlapno povzema po tretji in četrti sezoni priljubljene Netflixove serije. Igralec na začetku izbere enega od treh ikoničnih dojov – Miyagi-Do, Eagle Fang ali Cobra Kai – in se poda na pot rekrutiranja novih borcev, da bi si zagotovil zmago na prihajajočem turnirju All Valley. Igra poskuša posnemati uspeh iger, kot sta serija Yakuza ali klasični Streets of Rage, a jima ne seže niti do kolen. Razvijalci pri Flux Game Studio so imeli očitno velike ambicije, a jim je spodletelo pri izvedbi. Kaj je Cobra Kai 2 Dojos Rising? Je licenčna pretepaška igra, ki oboževalcem serije ponuja možnost vodenja lastnega doja, a jo pestijo številne tehnične pomanjkljivosti, ki uničijo potencialno zabavno izkušnjo.

Ko mehanika zataji

Na papirju se zdi vse skupaj obetavno. Izbirate med 28 liki iz serije, vsak s svojimi posebnimi sposobnostmi, in jih vodite skozi različne stopnje, kjer se borite proti valovom sovražnikov. Osrednja zanka igranja vključuje novačenje borcev in osebja, s čimer krepimo moč svojega doja. Vsak lik ima štiri posebne napade, ki jih lahko prilagajamo in prinašajo različne bonuse, kot so dodatno zdravje, denar ali izkušnje. Težava je v tem, da je celoten sistem pretepanja lesen in neodziven. Upravljanje lika je okorno, udarci nimajo teže, kamera pa je pogosto največji sovražnik, saj se divje vrti in onemogoča pregled nad dogajanjem. Spomnim se misije v nakupovalnem središču, kjer sem poskušal izvesti kombinacijo udarcev, a je moj lik zaradi kamere in slabih kontrol zletel v popolnoma napačno smer, naravnost v objem treh nasprotnikov. Namesto epskega pretepa sem doživel komedijo zmešnjav.

Karate za enega (in pol)

Če ste upali na sodelovalno pretepanje s prijateljem skozi zgodbo, boste razočarani. Igra ne ponuja lokalnega ali spletnega sodelovanja v glavni kampanji. Edina možnost za večigralstvo je način All Valley Tournament, kjer se lahko pomerita dva igralca lokalno ali na spletu. Za spletno igranje je seveda potrebna naročnina na PlayStation Plus. Igra ne podpira medplatformnega igranja. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo z enim dojem porabili približno 4 ure, za popolno dokončanje z vsemi zbirateljskimi predmeti in liki pa okoli 14 ur. Na voljo je več težavnostnih stopenj, a posebnih možnosti za prilagajanje dostopnosti ni. Pripravite se na prenos, ki na disku zasede približno 4.3 GB, kar je danes sicer malo, a glede na stanje igre še vedno preveč.

Udarci, ki jih slišiš in vidiš – ampak ne na dober način

Tehnično je igra prava polomija. Grafična podoba spominja na igre iz obdobja konzole PlayStation 3, z grobimi modeli likov, ki le bežno spominjajo na svoje igralske vzornike. Največji problem pa je katastrofalno delovanje. Število sličic na sekundo nenehno pada, še posebej med spopadi z več sovražniki, kar vodi v zatikanje in neodzivnost. Večkrat se mi je zgodilo, da so sovražniki padli skozi teksture ali pa se je igra popolnoma ustavila. Zvok je nekoliko boljši, saj vključuje glasove nekaterih originalnih igralcev in prepoznavno glasbeno podlago, a ponavljajoči se zvočni učinki in dialogi med bojem hitro postanejo moteči. Igra ima oceno PEGI 12, predvsem zaradi nasilja in občasno blažjih kletvic, kar je primerno za najstniško občinstvo.

Ponovni obisk doja?

Glavna spodbuda za ponovno igranje je možnost, da zgodbo preigrate z vsemi tremi doji. Vsak dojo ponuja nekoliko drugačno perspektivo in dialoge, kar je zanimivo za največje oboževalce. Zbiranje vseh 28 likov in iskanje skritih predmetov po stopnjah lahko podaljša igralni čas, a zaradi frustrirajočega igranja in tehničnih težav le redki najdejo motivacijo za to. Poleg glavne zgodbe sta na voljo še način Cobra Classics, kjer lahko podoživite dva ikonična pretepa iz serije, in način Survival. Žal pa nobena od teh dodatnih možnosti ne reši osnovnih težav igre. Skupnost na forumih, kot je Reddit, je igro skoraj enoglasno razglasila za eno največjih razočaranj, polno hroščev in nedodelanosti.

Sodba: Brez milosti

Cobra Kai 2 Dojos Rising je šolski primer zapravljenega potenciala. Igra, ki bi morala biti zabavna in energična pretepačina za oboževalce, je postala tehnično nedodelan in frustrirajoč izdelek, ki ga je težko priporočiti komurkoli, razen morda najbolj zagrizenim zbiralcem. Če vas kljub vsemu mika, da bi preizkusili svoje karate veščine, je morda najboljša pot obisk Konzolka. Tam si lahko igro najprej izposodite in se sami prepričate, ali so težave za vas moteče. Tako se izognete tveganju in nepotrebnemu strošku. V Konzolku imajo tudi največjo izbiro iger v Sloveniji, zato boste zagotovo našli kaj drugega, če vas ta igra pusti na cedilu. Morda pa boste po končani igri želeli izkoristiti njihovo ugodno ponudbo menjave iger in jo zamenjati za kaj boljšega.