Red Ninja End of Honor (PS2) - rabljeno

Obnovljena akcijska igra za PlayStation 2 z 2-letno garancijo

Spomnim se časov, ko je biti nindža v igrah pomenilo predvsem skakanje po strehah in metanje šurikenov. Potem pa je na moj Sony PlayStation 2 prispela igra, ki je obljubljala nekaj drugačnega, nekaj bolj... zapeljivega in brutalnega hkrati. Red Ninja: End of Honor je bila ena tistih iger, ki so na polici pritegnile s svojo drzno naslovnico in obljubo temačne fevdalne Japonske. Z velikim zanimanjem sem se podal v testiranje, ki mi ga je omogočila prijazna ekipa iz Konzolka, da vidim, ali se za privlačno zunanjostjo skriva tudi globina.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se potopimo v svet smrtonosne Kurenai, je vredno pojasniti, kaj dobite z nakupom rabljene igre v Konzolku. Vsaka rabljena igra, ki jo prejmejo, gre skozi strog postopek preverjanja. Tehniki se prepričajo, da plošček deluje brezhibno od začetka do konca. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre enoletno garancijo, Konzolko za vse rabljene igre ponuja kar dve leti garancije. To pomeni večjo varnost za manj denarja. Cena je seveda bistveno nižja od nove kopije, kar omogoča, da preizkusite tudi bolj tvegane ali nišne naslove, kot je ta. Poleg tega je igranje na rabljeni igri popolnoma enako novemu izvirniku; na ploščku ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjega lastnika. Edina razlika je, da igra ni več v originalni foliji. In ko končate z igranjem, jo lahko prinesete nazaj in zamenjate za popust pri naslednjem nakupu, s čimer ohranjate vrednost svoje zbirke.

Smrtonosna žica in zapeljevanje

Red Ninja: End of Honor je akcijska pustolovščina s poudarkom na prikritem delovanju, postavljena v obdobje Sengoku na Japonskem. V vlogi Kurenai, mlade kunoichi (ženske nindže), se podamo na maščevalni pohod proti klanu Black Lizard, ki je odgovoren za smrt njenega očeta. Igra poskuša združiti elemente iz serij, kot sta Tenchu in Shinobi, a doda svoj edinstven preobrat z orožjem, imenovanim Tetsugen. To je v bistvu dolga žica z rezilom na koncu, ki služi kot orodje za premikanje, obešanje sovražnikov ali celo njihovo razkosavanje. Razvila jo je ekipa Tranji, založnik pa je bil Vivendi Universal Games, ki je v obdobju konzole Sony PlayStation 2 poskušal najti svojo nišo v žanru.

Mehanike, ki so bile pred časom (ali pač ne?)

Igranje se vrti okoli uporabe omenjene žice Tetsugen. Z njo se lahko zavihtimo na tramove, se prikrademo za sovražnike in jih tiho eliminiramo. Ideja je fantastična in na papirju ponuja ogromno svobode. V praksi pa so kontrole na Sony PlayStation 2 ploščku pogosto okorne in nenatančne. Velikokrat sem se znašel v situaciji, ko sem želel elegantno zanihati čez dvorišče, a sem namesto tega padel naravnost pred stražarja, kar je sprožilo alarm in kaos. Igra ima tudi element zapeljevanja, kjer lahko Kurenai odvrne pozornost stražarjev, a je mehanika precej površinska. Kljub temu pa je občutek, ko ti uspe izvesti popoln napad iz zasede, obešanje sovražnika s stropa ali pa uporaba teles za skrivanje, resnično zadovoljujoč. Težavnost je precej visoka, predvsem zaradi kamere, ki se pogosto postavi v najbolj neugoden kot in nam skrije pogled na ključne sovražnike.

Praktične podrobnosti za nindže

Če se odločite za pot Kurenai, vas čaka izključno enoigralska izkušnja. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo potrebovali približno 7 do 8 ur, kar je za igre iz obdobja PS2 precej standardna dolžina. Igra nima nobenih večigralskih ali spletnih načinov, zato za igranje ne potrebujete nobenih dodatnih naročnin. Na voljo je nekaj različnih težavnostnih stopenj, ki pa večinoma vplivajo le na to, koliko škode naredijo sovražniki. Posebnih možnosti za prilagajanje dostopnosti ni, kar je bilo za tisti čas pričakovano. Igra je izšla na enem DVD ploščku in ne zahteva nobene namestitve na trdi disk konzole Sony PlayStation 2.

Tehnična plat fevdalne Japonske

Grafično je Red Ninja za svojo dobo na konzoli Sony PlayStation 2 precej povprečna. Modeli likov so solidni, Kurenai je seveda v središču pozornosti, a okolice so pogosto prazne, teksture pa zamegljene. Umetniški slog poskuša biti temačen in resen, a mu to ne uspe vedno. Zvokovno je igra boljša; glasba ustvarja primerno napeto vzdušje, zvočni učinki pa so zadovoljivi, še posebej zvok rezanja z žico. Glasovno igranje je na žalost precej klišejsko in mestoma slabo. Med igranjem sem naletel na nekaj manjših hroščev, predvsem pri fiziki in zaznavanju trkov, a ničesar, kar bi popolnoma uničilo izkušnjo. Igra ima PEGI oceno 18, predvsem zaradi nazornega nasilja, krvi in spolnih namigovanj.

Ali se splača ponovno obiskati to pozabljeno pot?

Ko enkrat zaključite glavno zgodbo, Red Ninja: End of Honor ne ponuja veliko razlogov za ponovno igranje. Ni načina New Game+ ali kakšnih posebnih odklepanj, razen morda iskanja vseh skritih predmetov. Vrednost igre je predvsem v enkratnem preigravanju njene unikatne, čeprav pomanjkljive, izkušnje. Za lovce na trofeje tukaj ne bo ničesar, saj je to igra iz obdobja pred uvedbo tega sistema. Dolgoročno gledano je to naslov, ki ga boste verjetno odigrali enkrat in ga nato pospravili na polico.

Sklepna misel in nasvet iz Konzolka

Red Ninja: End of Honor je fascinanten relikt preteklosti konzole Sony PlayStation 2. Je igra z odličnimi idejami, ki pa jih je pokopala slaba izvedba, predvsem zaradi okornih kontrol in problematične kamere. Priporočil bi jo predvsem ljubiteljem nindža iger, ki so preigrali vse klasike in iščejo nekaj drugačnega, ter tistim, ki jih ne moti malo tehnične grobosti. Za vse ostale pa je morda bolje, da se je lotite previdno.

Če niste prepričani, ali je igra za vas, vam v Konzolku ponujajo odlično rešitev. Igre lahko pred nakupom tudi najamete in jih tako brez tveganja preizkusite. Ko pa jo boste končali, ne pozabite na njihov sistem menjave iger. Svojo rabljeno kopijo lahko zamenjate za popust pri nakupu naslednje igre in tako pametno upravljate s svojim proračunom za igranje. Njihova trgovina v ljubljanskem BTC-ju ponuja največjo izbiro iger v Sloveniji, vključno s številnimi retro naslovi za Sony PlayStation 2.