The Operative No One Lives Forever (PS2) - rabljeno

Obnovljena strelska igra za PlayStation 2 z 2-letno garancijo

Spomnim se, kako sem pred leti na bolšjem sejmu zagledal kopico starih iger za Sony PlayStation 2. Med vsemi temi športnimi igrami in nadaljevanji, ki sem jih že zdavnaj pozabil, je izstopala ena škatlica z nenavadno naslovnico. Ženska v slogu šestdesetih, s pištolo v roki in z nasmeškom, ki je obljubljal težave. To je bil moj prvi stik z No One Lives Forever. Nisem vedel, kaj pričakovati, a nekaj v tej drzni predstavitvi me je pritegnilo. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je priskrbela odlično ohranjen primerek za tole obujanje spominov, da lahko preverim, ali je čar te vohunske parodije zdržal preizkus časa na dobri stari konzoli Sony PlayStation 2.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se potopimo v svet vohunke Cate Archer, je vredno pojasniti, kaj sploh pomeni, ko v Konzolku kupite rabljeno igro. Marsikdo ob besedi rabljeno pomisli na spraskane diske in nedelujoče igre, a tukaj je zgodba popolnoma drugačna. Vsaka posamezna rabljena igra gre skozi strog postopek preverjanja, kjer tehniki zagotovijo, da deluje brezhibno. Še več, Konzolko na rabljene igre ponuja kar dveletno garancijo, kar je celo leto več kot pri nakupu nove igre. To pove veliko o zaupanju v kakovost njihove ponudbe. Cenovno so te igre bistveno ugodnejše, kar omogoča, da si za ceno ene nove privoščite več klasik. Poleg tega je tudi izposoja rabljenih iger cenejša. Pomembno je poudariti, da na igrah ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov; vsaka igra je kot nova, le da ni ovita v originalno folijo. Edina stvar, na katero je treba biti pozoren pri posebnih izdajah, so morebitne kode za dodatno vsebino, ki so morda že bile uporabljene. A ko končate z igranjem, lahko igro, ne glede na to, ali ste jo kupili novo ali rabljeno, prinesete nazaj in jo zamenjate za popust pri naslednjem nakupu.

Vohunka, ki se ne boji smeha

No One Lives Forever je prvoosebna strelska igra z močnimi elementi prikritega delovanja, ki jo je za osebne računalnike razvil Monolith Productions, za Sony PlayStation 2 pa jo je leta 2002 prenesla Sierra. Igra je postavljena v živahna šestdeseta leta prejšnjega stoletja in je očitna parodija na vohunske filme tistega časa, predvsem na serijo o Jamesu Bondu. V vlogi Cate Archer, nekdanje tatinje, ki je postala agentka za skrivno organizacijo UNITY, se podate na lov za zlobno teroristično skupino H.A.R.M. Igra spretno meša napeto akcijo s humorjem, kar ustvarja edinstveno izkušnjo. Predstavljajte si mešanico med GoldenEye 007 in serijo Austin Powers, pa boste dobili precej dobro sliko. Gre za igro, ki se ne jemlje preveč resno, a hkrati ponuja globoko in zadovoljivo igralno izkušnjo.

Pripomočki, pištole in precej nerodnosti

Igranje na Sony PlayStation 2 je... zanimiva izkušnja. Osnovne mehanike so preproste: z levo analogno paličko se premikate, z desno merite. Vendar pa je takoj očitno, da je bila igra narejena za miško in tipkovnico. Upravljanje je okorno in včasih frustrirajoče, še posebej v napetih trenutkih, ko je natančnost ključna. Igra sicer ponuja pomoč pri merjenju, ki nekoliko olajša stvari, a vseeno se boste pogosto borili s kontrolerjem. Kljub temu pa je bistvo igre v njeni raznolikosti. Misije vas popeljejo po vsem svetu, od Maroka do Berlina in celo v vesolje. Vsaka stopnja ponuja več poti do cilja. Lahko se odločite za glasen pristop s polno oborožitvijo ali pa se poslužite prikradanja in uporabe Cateinih domiselnih pripomočkov. Ti so pravi biser igre: šminka, ki je v resnici eksploziv, lasnica za odklepanje ključavnic in celo robotski pudelj za odvračanje pozornosti. Ta svoboda pristopa in humor, ki preveva vsak pogovor in najdeni dokument, sta tisto, kar igro rešuje pred tehničnimi pomanjkljivostmi.

Vohunski posel od blizu

Če se osredotočite zgolj na glavno zgodbo, boste po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com za dokončanje igre potrebovali približno 13 ur. Za tiste, ki radi raziščete vsak kotiček in najdete vse skrite dokumente, pa se lahko igralni čas raztegne tudi do 23 ur. Žal je različica za Sony PlayStation 2 ostala brez večigralskega načina, ki je bil prisoten v originalni PC verziji. To pomeni, da je No One Lives Forever na tej konzoli izključno enoigralska izkušnja. Za igranje ne potrebujete nobenih spletnih naročnin. Igra ponuja različne težavnostne stopnje, kar omogoča prilagoditev izziva. Žal pa so možnosti za dostopnost precej omejene, kar je bilo značilno za igre tistega časa. Prenos igre ni potreben, saj je vse na fizičnem DVD mediju, kar je danes prava redkost.

Tehnični kompromisi na PS2

Jasno je, da je prenos igre na Sony PlayStation 2 zahteval svoj davek. Grafično igra kaže svoja leta. Teksture so pogosto zamegljene, modeli likov so precej oglati, vmesne sekvence pa so zaradi slabe animacije obrazov in okornih gibov naravnost komične – morda celo namerno. Kljub temu pa ima igra svoj stilistični čar, ki se pokloni estetiki šestdesetih. Barvna paleta je živahna in okolja so, čeprav tehnično zastarela, polna podrobnosti. Največja težava je nestabilno število sličic na sekundo, ki v bolj intenzivnih prizorih opazno pade. Zvočna podlaga pa je, na drugi strani, odlična. Glasba popolnoma zajame vohunski duh, glasovni igralci pa so opravili izjemno delo in s humorjem vdahnili življenje likom. Med igranjem sem naletel na nekaj manjših hroščev, a ničesar, kar bi mi popolnoma uničilo izkušnjo.

Se splača vrniti v šestdeseta?

No One Lives Forever ponuja zajetno enoigralsko kampanjo. Ko jo enkrat končate, vas k ponovnemu igranju vabi predvsem možnost, da misije rešite na drugačen način – morda bolj prikrito ali pa z uporabo drugih pripomočkov. Zbiranje vseh obveščevalnih podatkov prav tako podaljša življenjsko dobo igre in izboljša vaše statistike za naslednje misije. Žal pa po koncu zgodbe ni veliko dodatne vsebine, kot sta na primer način New Game+ ali dodatne misije, razen treh ekskluzivnih nivojev, ki prikazujejo Catin preteklost in so bili dodani posebej za PS2 različico. Odsotnost večigralstva je velik minus, saj bi lahko bistveno podaljšalo čas, ki bi ga preživeli z igro. Kljub temu je lov na trofeje (oziroma njihove ekvivalente v igri) lahko zabaven za tiste, ki si želijo iz igre iztisniti prav vse.

Zaključna misija in obisk Konzolka

No One Lives Forever na konzoli Sony PlayStation 2 je tehnično pomanjkljiv, a hkrati neizmerno šarmanten relikt preteklosti. Če lahko spregledate okorno upravljanje in zastarelo grafiko, boste odkrili eno najbolj duhovitih in stilsko dovršenih strelskih iger svoje generacije. Priporočam jo vsem, ki cenite dober humor, edinstveno atmosfero in ste pripravljeni potrpeti nekaj tehničnih muh. Ljubitelji sodobnih, spoliranih strelskih iger pa naj se ji morda raje izognejo.

Če vas je zamikalo, da bi igro preizkusili, je nakup rabljene verzije v Konzolku pametna odločitev. Ne samo, da boste prihranili denar, ampak boste z dvoletno garancijo popolnoma brez skrbi. Ko pa boste z agentko Archer rešili svet, ne pozabite, da lahko igro prinesete nazaj in jo zamenjate za popust pri nakupu naslednje avanture. To je odličen način za financiranje igričarskega hobija. Konzolko v svoji trgovini v BTC-ju v Ljubljani ponuja ogromno izbiro, od najnovejših hitov do retro klasik, kot je ta. Njihovo strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo in pomagalo najti pravo igro za vas.