Winter Olympics Lillehammer 94 (SEGA MEGA DRIVE) - rabljeno

Obnovljena športna igra za Sega Mega Drive z 2-letno garancijo

Spomnim se dni, ko so bile olimpijske igre dogodek, ki je ustavil čas. Ne samo v resničnem svetu, ampale tudi v tistem, ki se je odvijal na naših katodnih televizorjih. Vsaka nova igra z olimpijsko licenco je obljubljala, da bomo lahko podoživeli zmagoslavje naših junakov kar na domačem kavču. Zato sem se z velikim pričakovanjem lotil retro klasik, ki so mi jo prijazno posodili v Konzolku – Winter Olympics: Lillehammer 94 za legendarno konzolo Sega Mega Drive. Ali 16-bitna tehnologija lahko ujame duh norveške zime iz leta 1994?

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se potopimo v sneg in led, je vredno omeniti, zakaj je nakup rabljene igre pri Konzolku pogosto pametnejša odločitev. Vsaka rabljena igra, ki jo dobijo v roke, gre skozi strog postopek preverjanja. Preizkusijo delovanje vseh funkcij, da se zagotovi brezhibna izkušnja, enaka novi igri. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre enoletno garancijo, Konzolko za vse rabljene igre ponuja kar dve leti garancije. To pomeni večjo varnost za nižjo ceno. Poleg tega ohranjate vrednost v obtoku. Ko igro končate, jo lahko zamenjate za popust pri naslednjem nakupu, ne glede na to, ali je bila nova ali rabljena. Na igralni kartici ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov, edina razlika je v manjkajoči foliji. To je trajnostni krog, ki koristi tako vaši denarnici kot igričarski skupnosti.

Dobrodošli v Lillehammerju, leto 1993

Winter Olympics: Lillehammer 94 je športna simulacija, ki poskuša na konzolo Sega Mega Drive prenesti deset disciplin zimskih olimpijskih iger. Igro je razvil Tiertex Design Studios, založil pa U.S. Gold, in izšla je decembra 1993, torej še pred samim dogodkom. To je klasična zbirka mini iger, podobna legendarni seriji Track & Field ali California Games, a osredotočena izključno na zimske športe. Igra je uradno licenciran produkt olimpijskih iger, kar pomeni, da so proge in prizorišča zasnovana po resničnih lokacijah v Lillehammerju, kar doda kanček avtentičnosti. Vprašanje pa je, ali je igralnost zdržala preizkus časa.

Upravljanje s smučmi in sankami

Igralna izkušnja je, milo rečeno, mešana. Deset disciplin ponuja kar nekaj raznolikosti, a žal tudi precej frustracij. Med dogodki najdemo smuk, superveleslalom, slalom, veleslalom, smučanje po grbinah, smučarske skoke, biatlon, bob, sankanje in hitrostno drsanje na kratke proge. Žal so štiri od teh disciplin (vse alpsko smučanje) v osnovi zelo podobne in trpijo za enako težavo: nerodno upravljanje. Ne glede na to, katero od treh shem upravljanja izberete, je smučarja težko natančno usmerjati med vratci, kar pogosto vodi v trke in izgubo dragocenega časa.

Po drugi strani pa sta bob in sankanje presenetljivo zabavna. Upravljanje je preprosto in odzivno, občutek hitrosti pa za 16-bitno dobo soliden. Smučarski skoki so prav tako ena izmed svetlih točk, saj zahtevajo natančnost in občutek za pravi trenutek odskoka in doskoka. Največje razočaranje je verjetno biatlon, kjer je smučarski del soliden, a streljanje zaradi slabega nadzora skoraj nemogoče. Piko na i bizarnosti doda petelinje kikirikanje na začetku discipline smučanja po grbinah. Humor, ki ga danes težko razumemo.

Olimpijske podrobnosti

Igra ponuja več načinov igranja. V načinu Full Olympics se pomerite v vseh desetih disciplinah, medtem ko Mini Olympics omogoča, da si izberete le tiste, ki so vam pri srcu. Na voljo je tudi način za trening. Igra podpira do štiri igralce, ki tekmujejo izmenično, kar je bilo v tistih časih odličen dodatek za druženja s prijatelji. Za igranje ni potrebna naročnina, saj spletnega večigralstva na konzoli Sega Mega Drive seveda ni bilo. Zanimivo je, da lahko izbirate med šestnajstimi državami in osmimi različnimi jeziki. Glede na podatke s spletne strani HowLongToBeat.com boste za preigravanje vseh disciplin potrebovali le okoli pol ure do dve uri, odvisno od vaše vztrajnosti.

Piksli v snegu

Grafično je igra za Sega Mega Drive precej povprečna. Medtem ko so nekatere podrobnosti, kot je padajoči sneg v biatlonu, simpatične, so sprajti športnikov pogosto slabo definirani in se ponavljajo. Učinek skaliranja v bobu in sankanju je precej grob, še posebej v primerjavi s tem, kar je takrat ponujal Super Nintendo z načinom Mode 7. Tudi koti kamere so včasih problematični, saj pri smučanju gledate proti smučarju, ki se vozi navzdol, kar je precej neintuitivno. Zvokovno je slika boljša. Glasbena podlaga je presenetljivo dobra in se lepo poda k dogajanju, kar je vsekakor plus. Med igranjem nisem naletel na hrošče, a glavna tehnična težava ostaja slaba odzivnost kontrol v določenih disciplinah.

Ali se splača vrniti v leto 1994?

Winter Olympics: Lillehammer 94 je igra, ki ima svoje trenutke, a je na koncu žrtev nedosledne kakovosti. Nekatere discipline, kot sta bob in smučarski skoki, so zabavne in ponujajo nekaj izziva. Druge, predvsem alpsko smučanje in biatlon, pa so zaradi slabega upravljanja vir frustracij. Replay value je odvisen od tega, ali imate prijatelje, s katerimi bi tekmovali v podiranju rekordov. Za solo igralca igra verjetno ne bo ponudila zabave za več kot nekaj ur. To je predvsem igra za nostalgike in zbiratelje retro iger, ki želijo na svoji polici imeti delček olimpijske zgodovine.

Če ste ljubitelj retro iger in vas zanima, kako so izgledale športne simulacije na konzoli Sega Mega Drive, je to zanimiv primerek. V Konzolku imajo največjo izbiro retro konzol in iger v Sloveniji, od konzol PS1 in SNES do Sega Mega Drive. Njihovo osebje, ki so pravi poznavalci, vam bo z veseljem svetovalo. In če niste prepričani, ali je igra za vas, lahko izkoristite njihov sistem izposoje in jo preizkusite, preden se odločite za nakup. Za zbiratelje pa je to priložnost, da svoji zbirki dodajo fizični kos zgodovine, ki ga lahko ponosno postavijo na polico.