Ultra Street Fighter 2 The Final Challengers (SWITCH)

Je Street Fighter 2 po tridesetih letih še vedno kralj?

Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Ura je bila pozna, starši so že spali, jaz pa sem na svojem Super Nintendu na skrivaj preigraval Street Fighter 2. Tisti občutek, ko ti prvič uspe izvesti Hadoken, je neprecenljiv. Zato sem bil navdušen, ko mi je ekipa iz Konzolka v roke potisnila Ultra Street Fighter 2 The Final Challengers za Nintendo Switch. Vprašanje pa je, ali lahko igra, ki je definirala žanr pred desetletji, še vedno navduši v moderni dobi, ali pa je zgolj ciničen skok za denarjem, ki jaha na valu nostalgije? Preizkusil sem jo na svojem zvestem Switchu in občutki so mešani.

Kaj sploh je Ultra Street Fighter 2?

V osnovi je Ultra Street Fighter 2 pretepaška igra ena na ena, ki predstavlja ultimativno različico legendarnega naslova iz devetdesetih. Gre za posodobljeno verzijo Super Street Fighter 2 Turbo, ki prinaša nekaj novosti, a ohranja klasično jedro. Razvijalec in založnik je seveda Capcom, ki s to franšizo živi in diha že več kot trideset let. Igra je v svojem bistvu zelo podobna klasikam, kot sta Mortal Kombat ali King of Fighters, a ohranja svoj unikaten čar in prepoznaven stil. Za tiste, ki ne vedo: Ultra Street Fighter 2 je predelava klasične 2D pretepaške igre, ki ponuja tako staro, slikovno pikselsko grafiko kot tudi prenovljeno HD podobo, z dodanima dvema novima likoma in nekaj novimi igralnimi načini.

Hadoken v dlani

Igranje je natanko takšno, kot se ga spomnite. Šest gumbov za napad, osem smerna ploščica in neskončne kombinacije potez. Občutek nadzora je fantastičen, še posebej s Pro kontrolerjem. Vsak udarec, vsaka obramba in vsaka posebna poteza se čuti težko in zadovoljivo. Žal pa igranje s priloženima Joy-Con kontrolerjema ni idealno. Zaradi pomanjkanja pravega D-pada je izvajanje kompleksnejših potez, kot je Shoryuken, včasih prava muka. Spomnim se frustracije, ko sem poskušal premagati M. Bisona in mi je analogna palička nenehno povzročala težave. Igra sicer ponuja poenostavljene kontrole za novince, kjer lahko posebne poteze izvajate z enim samim gumbom, a za veterane to odvzame del čara. Novost sta dva nova lika, Evil Ryu in Violent Ken, ki sta v bistvu močnejši in agresivnejši različici originalov. Zanimiv, a na koncu precej pozabljiv dodatek je način Way of the Hado, kjer z gibi Joy-Conov v prvoosebnem pogledu streljate Hadokene na valove sovražnikov. Po petih minutah postane zadeva precej enolična.

Vse, kar morate vedeti pred nakupom

Če se osredotočimo na vsebino, je zgodba precej kratka. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste glavni arkadni način končali v približno eni uri. Za tiste, ki želijo odkleniti vse, pa se igralni čas raztegne na približno 13 ur. Igra ponuja lokalni način za dva igralca, kjer lahko kadarkoli in kjerkoli izzovete prijatelja, kar je največji čar Switch platforme. Na voljo je tudi spletno večigralstvo z rangiranimi in priložnostnimi dvoboji, za kar pa potrebujete naročnino na Nintendo Switch Online. Na žalost igra ne podpira medplatformnega igranja. Velikost datoteke za prenos je približno 2.8 GB, kar ni pretirano. Na voljo so različne težavnostne stopnje, tako da lahko izziv prilagodite svojim sposobnostim. Posebej velja omeniti možnost sodelovalnega načina Buddy Battle, kjer se s prijateljem skupaj borita proti računalniško vodenemu nasprotniku.

Nostalgija v HD ali pikslih?

Tehnično je igra mešanica starega in novega. Največja prednost je možnost preklapljanja med prenovljeno HD grafiko in klasično pikselsko podobo. Osebno mi je prenovljena podoba všeč, čeprav animacije ostajajo enake, kar včasih deluje malce leseno. Zvok je prav tako na voljo v moderni in klasični preobleki, kar omogoča popolno prilagoditev nostalgične izkušnje. Igra na Switchu teče gladko, brez opaznih padcev sličic na sekundo, nalagalni časi pa so izjemno hitri. Med igranjem nisem naletel na nobene hrošče ali tehnične težave. Igra ima PEGI 12 oceno zaradi zmernega nasilja, kar je primerno za najstnike in starejše igralce. Uporabniški vmesnik je preprost in pregleden, kar omogoča hitro in enostavno navigacijo po menijih.

Bo Hadoken odmeval še dolgo?

Glavna vrednost igre je v njeni večigralski komponenti. Arkadni način je kratek in služi bolj kot trening. Prava zabava se skriva v lokalnih in spletnih dvobojih. Skupnost na spletu je še vedno aktivna, tako da iskanje nasprotnikov ni problem. Vendar pa igra nima veliko vsebine za tiste, ki raje igrajo sami. Ko enkrat končate arkadni način z vsemi liki, ostane le še lov na boljše rezultate in spletno dokazovanje. Capcom ni napovedal nobenih dodatnih vsebin ali DLC-jev, tako da je paket, ki ga dobite ob nakupu, dokončen. Za lovce na dosežke igra ne ponuja veliko, saj Switch nima sistema trofej, kot ga poznata PlayStation in Xbox.

Končna sodba in nasvet iz Konzolka

Ultra Street Fighter 2 The Final Challengers je kot obisk starega prijatelja. Pogovor je prijeten, obujanje spominov zabavno, a na koncu ugotoviš, da se v tridesetih letih ni veliko spremenil. Za ljubitelje originala in pretepaških iger je to obvezen nakup, ki ponuja neskončne ure zabave v večigralstvu. Novinci pa bodo morda razočarani nad pomanjkanjem vsebine za enega igralca in visoko ceno za predelavo stare igre.

Če niste prepričani, ali je igra za vas, vam v Konzolku ponujajo odlično rešitev. Tam lahko igro najamete in jo preizkusite, preden se odločite za nakup. Njihova ekipa strokovnjakov vam bo z veseljem svetovala, saj so tudi sami strastni igralci. Poleg tega imajo v svoji trgovini v BTC-ju največjo izbiro iger v Sloveniji, vključno z rabljenimi igrami, kar je odličen način za prihranek. In če vam igra postane odveč, jo lahko vedno zamenjate za kaj novega po sistemu staro za novo.