Tour De France 2025 (XBOX SERIES X)

Športna igra za Xbox Series X

Najbolj realistična kolesarska izkušnja doslej, zdaj v Unreal Engine

Tour de France 2025 je najnovejša izdaja uradne videoigre legendarne kolesarske dirke, ki prinaša pomembne izboljšave na vseh področjih. Letos se serija prvič seli na Unreal Engine, kar pomeni bolj realistično osvetlitev, podrobnejše animacije kolesarjev, bolj tekoče gibanje in občutno izboljšano vzdušje. Igra poskuša čim bolj verodostojno ujeti napore in taktike resničnega Toura, a hkrati ostaja dostopna tudi tistim, ki niso vsakodnevni spremljevalci kolesarstva. Priporočam jo vsem, ki si želijo športne igre z manj dirkanja “na silo” in več razmišljanja, tempiranja napadov in ekipne strategije. Če pa iščeš arkadno hitrost brez taktike, potem ti ta igra verjetno ne bo pisana na kožo.

Voditi ekipo ali se dokazati kot posameznik

V Tour de France 2025 lahko igraš kot posamezen kolesar ali prevzameš vlogo vodje ekipe. Dirke potekajo v realnih etapah, razdeljene po pokrajinah in gorski zahtevnosti, vključno s kronometri, ravninskimi etapami in znamenitimi vzponi, kot je Alpe d’Huez. Glavni cilj je osvojiti rumeno majico, lahko pa ciljaš tudi na zeleno (točkovanje), pikčasto (gorski vzponi) ali belo majico (mladi kolesar). Vsaka etapa vključuje realne ekipe in kolesarje, čeprav vizualna raznolikost še vedno ni popolna – številni liki so si preveč podobni. Vseeno pa dogajanje med dirko poskrbi za izjemno napetost – od pozicioniranja v pelotonu do odločanja, kdaj napasti ali komu slediti. Igra še vedno ni zgodbeno naravnana, a z novo sezonsko strukturo, kjer napreduješ skozi celo turnejo, deluje kot športna simulacija z jasnim ciljem.

Nova generacija vizualne zvestobe in realističnega gibanja

Prehod na Unreal Engine je eden največjih preskokov v seriji. Končno izgine občutek “PS2 estetike”, ki je mnoge igralce odbijal v preteklih letih. Kolesarji se zdaj gibajo bolj naravno – prestopanje, zavijanje, padci in celo mimika so bolj gladki. Osvetlitev je bolj dinamična, senca pelotona na podeželskih cestah pa skoraj fotorealistična. Pokrajine imajo več globine, ozadje ni več statično in dogajanje na cesti je živahnejše – gledalci mahajo, avtomobili spremljajo dirko, in tudi zvočna kulisa s klici iz radijske postaje in zvoki okolice poskrbi za večjo prisotnost. Največja sprememba je občutek hitrosti – spusti zdaj res dajejo vtis, da letiš, in za trenutek sem se zalotila, da sem nehote zategnila ramena pred ostrim zavojem.

20–30 ur za turnejo, še več za obvladovanje strategije

Za celotno igranje Tour de France 2025 sem porabila okoli 25 ur, saj sem igrala več etap z različnimi ekipami in cilji. Glavni način je Tour Mode, kjer izpelješ celotno turnejo, a na voljo je tudi hitri način za posamezne etape in online kriterij, kjer se igra zadnjih 40 kilometrov znanih odsekov. Spletni način je sicer zabaven, a slabo predstavljen – skrit v menijih in z nekoliko togim sistemom lobijev. Igra nima lokalnega večigralstva, kar je škoda, saj bi bilo zanimivo igrati z deljenim zaslonom ali oboževalcem kolesarstva. Čeprav ponuja nekaj opcij za ponovljivo igranje, ni odprtih ali proceduralno generiranih etap – a ker vsaka etapa zahteva različno taktiko, igra ostaja zanimiva tudi po več preigranjih.

Še vedno bolj realistična alternativa kot Pro Cycling Manager

Čeprav mnogi raje igrajo Pro Cycling Manager, ki daje večji poudarek na upravljanje ekipe, Tour de France 2025 ponuja bolj neposredno izkušnjo dirkanja. PCM je bolj podoben “Football Managerju na kolesu”, medtem ko tukaj dejansko kolesariš. Razlike med verzijama 2024 in 2025 so največje prav pri grafiki in občutku hitrosti – nove animacije, boljši odsev svetlobe in tekoče gibanje naredijo veliko razliko. Še vedno pa ni velikih novosti v umetni inteligenci ali pri načinu nadzora ekipe. Če si dolgoletni igralec, boš cenil tehnične izboljšave, a če si popoln novinec, se boš najprej moral naučiti osnov kolesarske taktike, da boš užival v igri.

Napad na Alpe d’Huez in kako sem skoraj padla

Najbolj adrenalinski trenutek v moji izkušnji je bil, ko sem v zadnjem kilometru vzpona na Alpe d’Huez napadla z Jonasom Vingegaardom, medtem ko me je zasledoval Tadej Pogačar. Veter je šel mimo, cesta je postajala vse ožja in srčni utrip mi je skakal, kot da sem res na kolesu. Ko sem zgrešila idealno linijo v zavoju in skoraj padla, sem se zavedala, kako dobro igra zdaj simulira pritisk. Ves ta občutek dirkanja je bil nekaj, česar v prejšnjih različicah nisem občutila. Hvaležna sem Konzolku za možnost testiranja letošnje izdaje – končno igra, ki ne izpade kot letni popravek, ampak kot resna nadgradnja. Če bi kaj spremenila, bi zagotovo izboljšala meni za online igranje, dodala več personalizacije za kolesarje in mogoče omogočila uporabo pametnih trenažerjev – ker potencial za to je očiten. Ampak v svojem bistvu je to zdaj igra, ki si zasluži, da jo igraš z užitkom in nekaj znoja na čelu – tudi če le virtualnega.