Bodycount (PS3) - rabljeno

Obnovljena strelska igra za PlayStation 3 z 2-letno garancijo

Spomnite se leta 2006. Takrat je na PlayStation 2 prispela igra Black, streljačina, ki je obljubljala filmsko akcijo in uničevanje okolice na ravni, ki je do takrat nismo videli. Bila je tehnični čudež za svojo generacijo. Pet let kasneje so nekateri isti ustvarjalci pri Codemasters poskušali obuditi ta duh z igro Bodycount. Žal mi je, da moram reči, da je poskus bolj ali manj klavrno propadel. Hvala ekipi Konzolka, ki mi je omogočila, da se potopim v to rabljeno kopijo in preverim, ali se v njej skriva pozabljen biser ali zgolj kup zarjavelega železja. Igro sem preizkusil na konzoli PlayStation 3.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se poglobimo v samo igro, je vredno pojasniti, kaj sploh pomeni, ko v Konzolku kupite rabljeno igro. Marsikdo ob besedi rabljeno pomisli na nekaj slabšega, a tukaj je situacija drugačna. Vsaka rabljena igra gre skozi strog postopek preverjanja, kjer se zagotovi njeno brezhibno delovanje. Najboljši del? Rabljene igre imajo pri Konzolku kar dveletno garancijo, kar je celo leto več kot pri nakupu nove igre. To pomeni večjo varnost za vaš denar. Cenovno so seveda precej ugodnejše, kar omogoča lažji dostop do dražjih naslovov. Poleg tega je tudi izposoja rabljenih iger cenejša, tako da lahko igro preizkusite z minimalnim tveganjem. Z vidika vrednosti je to pametna odločitev; nove igre hitro izgubijo na ceni, medtem ko rabljene ohranjajo svojo vrednost dlje, kar pomeni, da boste ob morebitni menjavi izgubili manj. Na disku ali kartici ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov, igralna izkušnja je identična novi. Edina razlika je v manjkajoči foliji, sama igra pa je v odličnem stanju. Ko z igro zaključite, jo lahko seveda zamenjate za katero koli drugo, novo ali rabljeno, in tako ohranjate krog pametnega igranja.

Streljanje brez zgodbe in smisla

Bodycount je arkadna prvoosebna strelska igra, ki se osredotoča na hitro akcijo in uničevanje okolice. Igralec prevzame vlogo operativca skrivnostne organizacije The Network, ki ga pošiljajo na žarišča spopadov po svetu, da reši situacijo. Kaj točno to pomeni, ni nikoli zares pojasnjeno. Zgodba je tako tanka, da praktično ne obstaja. Pojavi se rivalska frakcija The Target, a motivacija za spopad ostaja nejasna. Igra je duhovni naslednik prej omenjenega Blacka, kar se vidi v poudarku na gun-pornu in uničljivosti, a ji manjka duše in poliranja, ki sta krasila predhodnika. Razvila jo je ekipa Codemasters Guildford, ki je bila žal po komercialnem neuspehu igre zaprta. Bodycount je v osnovi igra, kjer tečeš od točke A do točke B in streljaš vse, kar se premika, brez globljega konteksta.

Razpadajoči temelji igranja

Jedro igranja je streljanje, ki je na trenutke zadovoljivo, a ga pestijo številne težave. Glavna prodajna točka je trganje (shredding) okolice – s streli lahko uničujete zidove, ograje in drugo kritje, za katerim se skrivajo sovražniki. To v teoriji zveni odlično, a v praksi je uničenje omejeno in pogosto nedosledno. Nekatere stene lahko razstrelite, medtem ko so druge, na videz enako krhke, neprebojne. Igra poskuša uvesti sistem skillshotov, kjer ste nagrajeni za posebne umore (strel v glavo, ubijanje skozi kritje), kar polni poseben meter za uporabo moči, kot so eksplozivni naboji ali zračni napad. Vendar sistem ni dovolj nagrajujoč, da bi resnično spremenil način igranja. Upravljanje je okej, a nenavaden sistem nagibanja izza kritja, kjer se morate ustaviti, je okoren in nepraktičen. Največja težava pa je umetna inteligenca sovražnikov, ki je naravnost grozljiva. Pogosto tečejo mimo vas, se zatikajo v okolico ali pa se preprosto postavijo na odprto in čakajo na strel.

Skromna vsebina

Če iščete igro, ki vas bo zaposlila za dalj časa, Bodycount ni prava izbira. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo porabili le okoli 5 do 6 ur. Poleg kratke kampanje igra ponuja še večigralske načine. Na voljo sta klasična Deathmatch in Team Deathmatch za do 12 igralcev, a z le štirimi mapami je vsebina izjemno skromna. Obstaja tudi kooperativni način preživetja za dva igralca, kjer se borita proti valovom sovražnikov, a tudi ta ne ponuja dolgoročne zabave. Za spletno igranje je seveda potrebna naročnina na PlayStation Plus. Igra nima lokalnega večigralstva ali možnosti medplatformnega igranja. Velikost namestitve je relativno majhna, na voljo pa je bil tudi manjši popravek ob izidu, ki pa ni odpravil ključnih težav.

Zastarela tehnologija

Tudi po tehnični plati Bodycount razočara. Grafika je videti zastarela, z zamegljenimi teksturami in preprostim umetniškim slogom, ki spominja na igre prejšnje generacije. Kljub temu ima igra težave z ohranjanjem stabilne hitrosti sličic na sekundo, kar vodi v pogoste padce in zatikanje, še posebej med intenzivnejšimi spopadi. Zvočna podlaga je pozabljiva, zvoki orožja pa nimajo tiste moči, ki bi jo pričakovali od igre, osredotočene na streljanje. Med igranjem sem naletel na nekaj manjših hroščev, kot so sovražniki, ki se pojavijo iz zraka, ali pa težave z zvokom. Igra ima PEGI oceno 18 zaradi nasilja in krvi, kar je standard za žanr. Uporabniški vmesnik je preprost, a hkrati dolgočasen in brez osebnosti.

Brez razloga za vrnitev

Ko enkrat zaključite s kratko kampanjo, Bodycount ne ponuja praktično nobenega razloga za ponovno igranje. Večigralstvo je bilo že ob izidu slabo poseljeno, danes pa je verjetno popolnoma prazno. Načinov, kot je New Game+, ni, prav tako ni bilo nobenih dodatnih vsebin (DLC). Lov na trofeje je sicer možen, a večina se jih odklene že z enim samim preigravanjem kampanje. Igra je preprosto preveč plitka in ponuja premalo vsebine, da bi upravičila daljše ukvarjanje z njo. Po nekaj urah boste videli vse, kar ponuja, in verjetno ne boste imeli želje po vrnitvi.

Zaključek: strel v prazno

Bodycount je žal primer zamujene priložnosti. Ideja o duhovnem nasledniku igre Black z naprednim uničevanjem okolice je bila obetavna, a končni izdelek je nedodelan, kratek in tehnično pomanjkljiv. Igra je polna dobrih zamisli, ki pa so slabo izvedene. Če iščete preprosto, možgansko nedejavno streljanje za eno popoldne, bi morda lahko našli nekaj zabave, a na trgu je ogromno boljših alternativ.

Za koga je torej ta igra? Morda za največje ljubitelje arkadnih streljačin, ki so že preigrali vse ostalo in iščejo nekaj poceni za krajšanje časa. Vsi ostali pa jo lahko mirno preskočite. V Konzolku imajo na srečo ogromno izbiro tako novih kot rabljenih iger, zato boste zagotovo našli nekaj boljšega. Njihovi strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali in pomagali najti igro po vašem okusu. Če pa ste negotovi, lahko igro vedno najprej najamete in se sami prepričate. In ko z igro končate, ne pozabite na možnost menjave – v Konzolku ponujajo najboljše odkupne cene v Sloveniji.