Arcrunner (PS5)

Strelska igra za PlayStation 5

Je to otrok iger Returnal in Cyberpunk?

Včasih v roke dobiš igro, ki deluje kot popolna mešanica dveh drugih, znanih naslovov. Ko sem zagnal Arcrunner, sem se takoj vprašal, ali so razvijalci v lonec vrgli neonsko estetiko Cyberpunka 2077 in neizprosen roguelite sistem igre Returnal. Hvala ekipi Konzolko, ki mi je omogočila, da sem na svojem PlayStation 5 preveril, ali je ta kibernetski koktajl res tako okusen, kot se sliši. Njihova polica z igrami je kot nekakšen portal v neštete svetove in včasih je super, da te preseneti nekaj, česar nisi pričakoval.

Dobrodošli na postaji Arc, kjer vas vse sovraži

Arcrunner je tretjeosebna akcijska strelska igra z močnimi elementi žanra roguelite. Zgodba je preprosta in služi kot izgovor za neprestano akcijo: na ogromni vesoljski postaji The Arc je zlonamerni virus okužil osrednjo umetno inteligenco KORE. Vse robotske enote so se obrnile proti svojim stvariteljem in vaša naloga, kot kloniranega operativca, je, da se prebijete skozi horde sovražnikov in resetirate sistem. Igro je razvil studio Trickjump Games, založnik pa je PQube. Če bi jo moral na hitro opisati, bi rekel, da je to mešanica hitrega tempa igre Risk of Rain 2 in strukture napredovanja, ki spominja na Gunfire Reborn, vse skupaj pa je zavito v bleščeč neonski papir.

Kaj je Arcrunner? To je kibernetska strelska roguelite igra, kjer se sami ali s prijatelji borite proti uporniškim robotom na vesoljski postaji. Vsaka smrt vas vrne na začetek, a z zbranimi nadgradnjami postanete močnejši za naslednji poskus.

Boj, smrt, nadgradnja, ponovitev

Jedro igranja sloni na preverjeni formuli bori se, umri, nadgradi, ponovi. Na začetku izberete enega od treh razredov: vojak, ki je bolj vzdržljiv in uporablja ščit, hitri ninja s katano in sposobnostjo nevidnosti, ali heker, ki ga odklenete kasneje in se zanaša na manipulacijo sovražnikov. Vsak razred ponuja dovolj drugačen stil igranja, da se splača preizkusiti vse.

Skozi naključno generirane stopnje boste pobirali najrazličnejša orožja, od klasičnih pištol in šibrovk do laserskih topov. Po vsaki očiščeni coni boste izbirali med začasnimi nadgradnjami, ki izboljšajo vaše sposobnosti samo za trenutni poskus. Ključ do dolgoročnega uspeha pa so naniti, valuta, ki jo zbirate med igranjem in jo po neizogibni smrti porabite za trajne izboljšave, kot so več zdravja, dodatna reža za orožje ali močnejši napadi.

Igranje je hitro in kaotično. Sistem skrivanja praktično ne obstaja, zato je preživetje odvisno od nenehnega premikanja in izmikanja. Včasih sem se počutil kot v starem arkadnem avtomatu, kjer je edina strategija ustreli vse, kar se premika. To je zabavno, a hkrati postane malce monotono, saj se sobe in sovražniki začnejo prehitro ponavljati. Igra resnično zaživi v sodelovalnem načinu za do tri igralce, kjer kaos postane taktičen in je frustracija ob smrti precej manjša.

Neonska vročica in sintetični udarci

Vizualno je Arcrunner prava paša za oči za vse ljubitelje kiberpunka. Neonske luči, deževne ulice in futuristična arhitektura ustvarjajo gosto atmosfero. Vendar pa je ta bleščeča podoba dvorezen meč. V najbolj intenzivnih spopadih se na zaslonu dogaja toliko, da sem včasih težko ločil sovražnike od ozadja. Predstavljajte si, da poskušate najti rdeč laserski žarek v sobi, ki je že tako ali tako preplavljena z rdečimi neonskimi napisi – misija nemogoče. Na PlayStation 5 igra večinoma teče gladko, a sem opazil občasne padce sličic na sekundo, kar zna biti moteče.

Zvočna podlaga je solidna, s sintetičnimi ritmi, ki se podajo k dogajanju, a ni ničesar, kar bi si boste mrmrali po koncu igranja. Zvočni efekti orožij so zadovoljivi, vendar ne ponujajo dobre prostorske orientacije, od kod prihajajo sovražniki.

Še en krog ali raje ne?

Glavna zgodba je relativno kratka, a bistvo roguelite iger je v ponovnem igranju. Arcrunner ponuja solidno količino vsebine za svojo ceno, predvsem zaradi sistema odklepanja orožij in treh različnih razredov. Vendar pa pomanjkanje raznolikosti v okoljih in sovražnikih pomeni, da se boste morda igre naveličali hitreje kot pri nekaterih drugih predstavnikih žanra. Največjo motivacijo za še en poskus predstavlja zbiranje nanitov za tisto eno trajno nadgradnjo, ki vam bo morda končno omogočila premagati šefa, ob katerega ste se spotikali zadnjo uro.

Za koga je primerno?

Arcrunner ima oceno PEGI 12, predvsem zaradi nasilja. Gre za streljanje robotov, zato ni krvi ali pretirano nazornih prizorov. Nasilje je stilizirano in primerno za najstnike. Ker igra ponuja spletno sodelovanje, je potreben standarden starševski nasvet glede komunikacije z neznanci, čeprav je interakcija med igralci minimalna.

Končna sodba

Arcrunner je kompetentna in zabavna roguelite streljačina, ki pa ne prinaša veliko novosti v že tako nasičen žanr. Njegova največja aduta sta privlačna kiberpank estetika in odličen sodelovalni način igranja. Če igrate sami, lahko postane ponavljajoč, a s prijatelji se spremeni v kaotično in zabavno izkušnjo.

Če niste prepričani, ali je ta zanka igranja za vas, je to popoln primer igre, ki jo velja preizkusiti preko Konzolkotove storitve izposoje. Tako lahko brez tveganja ugotovite, ali vas bo zasvojila. In če jo boste obrnili v enem vikendu, jo lahko vedno zamenjate za kaj novega, saj imajo v Konzolku res najboljše pogoje za menjavo iger v Sloveniji. Arcrunner je vsekakor vreden poskusa, še posebej, če iščete nekaj za igranje s prijatelji.