Madison VR (PS5 VR2)

Srhljiva VR izkušnja, ki jo pokvari nerodna izvedba
MADiSON VR je grozljivka iz prve osebe, ki temelji na raziskovanju in reševanju ugank, obogatena z močnimi elementi psihološke groze. Igra zahteva PlayStation VR2 in 3D očala za popolno izkušnjo, saj temelji na potopitvi v srhljiv svet prek virtualne resničnosti. Priporočljiva je za ljubitelje srhljivih iger, kot so Visage in P.T., saj prinaša močne psihološke napetosti in številne nenadne prestraševalne trenutke. Vendar pa zaradi neodzivnih kontrol in tehničnih omejitev VR različice ni najboljša izbira za tiste, ki iščejo tekočo in intuitivno VR izkušnjo.

Polaroid fotoaparat kot orodje za boj proti duhovom
Zgodba se vrti okoli protagonista Luce, ki se zbudi v zaklenjeni sobi, prekriti s krvavimi simboli. Kmalu ugotovi, da ga preganja demonska sila, povezana z morilsko preteklostjo njegove družine. Ključni element igre je njegov starinski Polaroid fotoaparat, ki služi kot orodje za razkrivanje prikritih resničnosti in interakcijo s paranormalnimi pojavi. Med raziskovanjem hiše, polne skrivnih sob in zloveščih namigov, mora Luca razvozlati zapletene uganke, da bi razkril resnico o zlovešči entiteti Madison. Čeprav igra ponuja močno vzdušje, se njena zgodba preveč opira na šokantne in groteskne elemente, ki včasih presegajo mejo okusnega.

Odlična grozljiva atmosfera, a slaba optimizacija VR
Vizualna podoba igre je dovolj podrobna, da ustvari srhljivo vzdušje, z majhnimi detajli, kot so utripajoče luči, stari portreti in sumljivi zvoki v ozadju. Žal pa zaradi nizke ločljivosti tekstur in težav s temnimi prizori, ki na VR očalih postanejo sivi in zrnati, igra izgubi del svoje grozljivosti. Zvok je vrhunski – šepetanje v ozadju, nenadne eksplozije hrupa in nepredvidljivi zvoki ustvarijo občutek nenehne napetosti. Vendar pa igra trpi zaradi težav s fizično interakcijo – odpiranje vrat, pobiranje predmetov in manipulacija z okoljem pogosto delujejo nepravilno, kar uničuje potopitveni učinek in povečuje frustracijo.

Dolžina igre in ponovljivost sta odvisni od potrpežljivosti
Za dokončanje glavne zgodbe boš potrebovala približno 6-8 ur, odvisno od tega, kako hitro rešuješ uganke. Če želiš raziskati vse podrobnosti in doseči različne zaključke, lahko čas igranja preseže 10 ur. Igra ne ponuja večigralskega načina, kar je pričakovano za psihološko grozljivko. Zaradi omejene svobode raziskovanja in togih ugank ponovna igranja niso posebej privlačna, razen če si želiš doživeti alternativne konce ali premagati strah na nov način. Čeprav je bila igra izvirno zasnovana za zaslone, VR različica doda dodatno plast groze, a hkrati tudi frustracije zaradi nerodnih kontrol.

Primerjava z Visage – bolj grozljiva, a manj dovršena
V primerjavi z Visage, ki je postavil visoke standarde za psihološke grozljivke, MADiSON VR izstopa po intenzivnih trenutkih strahu, a zaostaja pri tekoči izvedbi. Medtem ko Visage ponuja več svobode pri raziskovanju in ima bolj premišljene mehanike, MADiSON stavi na močne vizualne šoke in skrbno postavljene prestraševalne trenutke. Glavna razlika je v interakciji – Visage omogoča bolj naravno manipulacijo predmetov, medtem ko MADiSON VR pogosto razočara s svojo neodzivnostjo. Če iščeš bolj tekočo in poglobljeno VR grozljivko, je Visage boljša izbira, če pa si želiš več neposrednih prestrašitev, ti bo MADiSON VR bolj ustrezal.

Strah, ki ga kvarijo slabe kontrole in tehnične omejitve
Med igranjem sem doživela nekaj najbolj napetih trenutkov, kar sem jih kdaj občutila v VR igrah – hoja po ozkih hodnikih, prižiganje fotoaparata v popolni temi in pričakovanje nečesa groznega za vsakim vogalom. Ampak vsakič, ko sem se resnično vživela v atmosfero, me je igra zmotila s svojimi slabimi kontrolami. Odpiranje vrat je bilo včasih muka, pobiranje predmetov ni vedno delovalo in nekateri namigi so bili preveč nejasni zaradi slabe ločljivosti tekstur. Še posebej frustrirajoče je bilo, ko sem morala sneti VR očala, da sem si na televiziji ogledala podrobnosti na predmetih. Kljub tem pomanjkljivostim igra doseže svoj cilj – prestrašiti igralca do te mere, da začne obžalovati svojo odločitev, da jo je sploh začel igrati. Če bi razvijalci bolje prilagodili VR mehanike in izboljšali vizualno jasnost, bi MADiSON VR lahko postala ena najboljših grozljivih izkušenj v VR. Tako pa ostaja igra, ki je strašljiva, a hkrati frustrirajoča. Konzolku se zahvaljujem za možnost igranja, čeprav bom morala še nekaj noči preživeti ob prižgani luči.



Za igranje te igre potrebuješ 3D očala za PlayStation 5. VR2 igre so zasnovane za tridimenzionalno doživetje zato brez očal preprosto ne bo šlo.

Za igranje te igre potrebuješ 3D očala in kamero za PlayStation 4. VR igre so zasnovane za tridimenzionalno doživetje zato brez očal preprosto ne bo šlo. Nekatere igre za delovanje potrebujejo tudi PlayStation Move Motion ali navigation kontroler.