Tomb Raider 4, 5 & 6 Remastered Starring Lara Croft Deluxe Edition (PS5)

Akcijska pustolovščina z ugankami in akrobatiko v 4K

Trio Tomb Raider IV–VI Remastered Starring Lara Croft Deluxe Edition se 14. novembra zavihti na sodobne konzole in računalnike, obljublja pa osveženo klasiko, ki združuje Egipt, Rim, Paris in Prago v eno sijajno paketno izkušnjo. Gre za zbirko treh PlayStation-era poglavij s povsem prenovljenimi teksturami, dinamičnimi sencami in izbirno šestdeset-sličično gladkostjo, ki razkrije vsako zrnce puščavskega peska in vsak prah na kripti. Deluxe paket vključuje fizično kopijo igre, 150-stransko knjigo raziskovalnih zemljevidov vseh ravni in razširitev, uradni glasbeni CD z izborom največjih tem iz devetdesetih ter bronasti kovinski steelbook, zapakirano v sijočo zbirateljsko škatlo. Priporočam ga vsem lovcem na nostalgične uganke in ljubiteljem klasičnih platforomskih izzivov, ki so pripravljeni sprejeti trdne starošolske kontrole. Če te moti iskanje ključev po razvejanih mapah ali pa zahtevaš moderno samodejno shranjevanje na vsakem koraku, bo to potovanje verjetno preveč neizprosno.

Izgubljene božje relikvije, sektaške zarote in propad cesarstev

V četrtem poglavju Poslednja Razodetja Lara med eksplozivnim uvodom v Kairu nehote osvobodi Setha in sproži apokaliptični odštevalnik, ki jo popelje od Sfinge do notranjosti Sfinksove piramide; prijatelj Werner Von Croy se vmes spremeni v obsedenega antagonista. Kronike združijo pet samostojnih zgodb, ki jih pripoveduje Werner na svoj umirajoči dan: obisk ruskega vojaškega podmornice, pregon po ulicah Rima in temačna hiša Von Croyevega rodu, kjer se preteklost nevarno poigrava z resnico. Angel Teme pa Laro prestavi v čudno gotičen Paris, kjer se zaplete v umor legendarnega strokovnjaka za Okultno, nato pa po kanalih, muzeju in Vatikanskem templju beži pred zlobnim alkimistom Eckhardtom, dokler njune poti ne trčijo v Pragi in v podzemnem laboratoriju zbudita starodavno nefilimko. Čeprav Remaster za zdaj ni razkril dodatnih prizorov, so prerazporejena kamera in glasovno igranje dale zaslišati, kako se Larina žametna ironija še globlje zareže v propad imperijev, medtem ko ji zlovešča tenka melodija dopoveduje, da je meja med pustolovko in arheološkim roparjem vedno tanjša.

Novo osvetljeni templji, prenovljen hudomušni soundtrack in prilagodljive kontrole

Največji vizualni preskok sem opazila v svetilnih virih – namesto statičnih tekstur svetlobni stožci zdaj dinamično zabliskajo, ko se Larina bakla zamaje ali strela razpara nevihtno nebo nad Vilcabambo. Teksture so izrisane v štirikratni ločljivosti izvirnika, zato kamen v grobnici Khamoon razkrije drobne hieroglife, ki jih v devetdesetih niti nismo mogli razbrati. Animacije ostajajo zvesto toga elegance, a DualSense sprožilci simulirajo napetost loka in težo dvocevke, medtem ko subtilna haptična povratna informacija poudari vsak zdrs po peščeni klančini. Nova orkestrirana priredba kombinuje elektronske tolkala iz Angela Teme z orientalskimi flavtami Poslednjega razodetja in pri trobentah doda komaj slišen zbor, ki dvigne kocine, ko se Lara spusti v podvodno kripto Kleopatre in voda zašumi v prostorskem avdio okolju. Vmesnik je prečiščen: hiter dostop do zdravilnih paketov, izbira klasičnih tank-kontrol ali modernega analognega gibanja ter možnost dveh ločenih gumbov za vožnjo in skakanje, kar novincem olajša učenje, veterani pa lahko še vedno prisegajo na staro shemo.

Skupaj štirideset ur glavnih nalog in presneta znanost podaljševanja

Za enourni demo, ki sem ga preizkusila na sejmu, sem potrebovala dobrih petnajst minut, da sem odkrila skrivni prehod v Alexandrijski knjižnici, kar nakazuje, da bo polni paket ostal zvest dolžini izvirnikov. Glavna zgodba Poslednjega razodetja meri okoli osemnajst ur, Kronike dodajo dvanajst, Angel Teme približno petnajst; skupno torej dobrih štirideset ur neto avanture za prvo preigravanje. Lov na vse skrivnosti – od zlatih ročajev v romunskem dvorcu do skrivnih zvezd, ki odklenejo koncept art galerijo – potisne čas nad petdeset, medtem ko bo iskanje vseh trofej zahtevalo natančne skoke in ničelno toleranco do napak. Novi sistemi samodejnega shranjevanja v ključnih sobah skrajšajo boleče ponavljanje, a klasičen ročni zapisovalnik ostaja za puriste. Ker je Remaster osredotočen na enoigralsko izkušnjo, večigralec ne obstaja, toda visoke lestvice časov dokončanja in vgrajeni foto način z deljenjem posnetkov ponujata zdravo tekmovalnost. Igre, stare več kot dvajset let, so dobile brco svežine: od izglajenih modelov NPC-jev do popravljenih scen, kjer kamera ne bo več zakrila pasti za vogalom, kar jih dela znova aktualne in vredne raziskovanja.

Kako se Lara kosa z Uncharted Legacy of Thieves

Ob primerjavi z modernim dvojcem Uncharted zbirke je jasno, da Remaster kljub vizualnim nadgradnjam ostaja bolj odprta tekmovina, kjer raziskovanje nagrajuje iznajdljivost namesto skriptiranega spektakla. Medtem ko Nathan Drake raje drvi skozi rušeče se mostove in stavi na filmarski tempo, Lara vse tri igre v tej zbirki raztegne s prepričljivimi labirinti in logičnimi mehanizmi, ki te pustijo v tišini ugotoviti, zakaj zadnji zobnik nikakor ne odpre vrat. Prince of Persia The Lost Crown se lahko pohvali s tekočo akrobatiko v 2D, a ne doseže globine tri-dimenzionalnih ugank, kjer je vsak skok prepleten z rotacijo kamere in kratko molitvijo, da bo oprijem zdržal. V primerjavi z modernim Rebootom Tomb Raider iz 2013 ta Remaster pozna manj strelskih spopadov, a ponuja strožje preizkuse refleksov in miselnih zank, ki še vedno delujejo osvežujoče. Kdor ceni pristno nostalgijo in ne išče le grafičnega bleščanja, bo v tej izdaji našel pristno starošolsko srce, ki kljub novemu premazu ponosno kaže brazgotine preteklosti.

Nostalgija, poslikane margine in hvaležna skodelica čaja

Spomnim se noči, ko sem pri trinajstih z bratrancem preklopila AV vhod na starem Sonič CRT televizorju in gledala, kako se Lara plazi skozi vročo puščavsko komoro. Takrat sva na list papirja risala preproste skice sobe, ker na internetu ni bilo podrobnih vodnikov. Zdaj, ko Deluxe izdaja vključuje 150 strani uradnih zemljevidov, se mi po rokah sprehodi mrzlica radosti, saj bom lahko listala po luksuznem papirju in s svinčnikom označila spremenjeno pot v Remasterju. Konzolka mi je posodila demo kodo in daljinec DualSense povlekel droben trzaj, ko sem pritisnila sprožilec na starodavni harpun, kar me je spomnilo na plastični rumeni gumb na starem gamepadu, ki ga je odrgnil moj navdušen prst. Med testiranjem sem naletela na en bug: Lara se je ob robu ledvične stene zataknila v animacijo in začela drseti v neskončnost, a razvijalci že obljubljajo popravek prvega dne. Želela bi si še galerije klasičnih reklamnih plakatov in možnost izklopa sodobnega označevanja interaktivnih delov, da bi v celoti poustvarila izvirno nevednost. Morda malenkost, a foto način še ne ponuja počasnega posnetka pri serijskih skokih, kar bi bil popoln posnetek za ozadje. Kljub temu se med zadnjim strelom flare bakle na steni grobnice počutim kot tista stara jaz, le z boljšim kontrastom in močnejšim čajem v roki – in to je občutek, ki ga ne zamenjam za nič.