The Walking Dead Destinies (PS5)

Pustolovska igra za PlayStation 5

Kaj če bi Shane preživel? Igra, ki je obljubljala vse, a dostavila ... no, nekaj drugega

Vsi, ki smo spremljali serijo Živi mrtveci, smo se vsaj enkrat vprašali: kaj če bi se ključni trenutki odvrteli drugače? Kaj če bi Shane, ne Rick, vodil skupino? Kaj če bi rešili nekoga, ki je v seriji umrl? The Walking Dead: Destinies je igra, zgrajena na tej mamljivi obljubi. Ideja je fantastična, potencial neizmeren. A ko sem na svojem PlayStation 5 zagnal igro, ki so mi jo prijazno posodili fantje iz Konzolka, je navdušenje hitro splahnelo. Obetavna premisa se je sesula pod težo izvedbe, ki spominja na igre iz časov, ko je serija šele prihajala na spored.

Tretjeosebna akcija, ki je pozabila na akcijo

V svojem jedru je The Walking Dead: Destinies tretjeosebna akcijska pustolovščina, ki vas popelje skozi prve štiri sezone priljubljene TV serije. Razvijalec Flux Games in založnik GameMill Entertainment, znan po hitro narejenih licenčnih igrah, sta poskušala ustvariti interaktivno verzijo zgodbe, kjer lahko igralec spreminja usodo. Pomislite na Telltaleovo serijo The Walking Dead, a z neposrednim nadzorom nad liki v stilu The Last of Us, le da so iz obeh potegnili najslabše elemente. Igra vam omogoča, da podoživite ikonične lokacije, kot so Atlanta, kmetija družine Greene in zapor. Žal pa je končni izdelek tako okoren in nedodelan, da je primerjava s prej omenjenima velikanoma skoraj bogokletna.

Ko je hoja mimo zombijev najboljša taktika

Igranje je, milo rečeno, problematično. Boj je lesen in brez teže. Udarci z bejzbolskim kijem ali katano se zdijo, kot da bi mahal po zraku, streljanje pa je nenatančno in frustrirajoče. Največji greh pa je umetna inteligenca. Zombiji, ki bi morali predstavljati nenehno grožnjo, so tako neumni, da se pogosto zatikajo v stene ali pa vas preprosto ignorirajo. Večkrat sem ugotovil, da je najučinkovitejša strategija preprosto teči mimo hord nemrtvih, saj se ti niso zmožni odzvati dovolj hitro. Misije so enolične in se večinoma vrtijo okoli iskanja predmetov ali premikanja od točke A do točke B. Obljuba o pomembnih odločitvah pa se izkaže za iluzijo. Večinoma gre le za to, kateri lik bo preživel določen dogodek, a zgodba se kljub temu nadaljuje po skoraj identični poti, le z zamenjanim modelom lika, ki izgovarja iste dialoge.

Praktične podrobnosti preživetja

Če se kljub vsemu odločite za to potovanje, vas čaka kratka izkušnja. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo porabili približno 6 ur, za stoodstotni zaključek pa okoli 10 do 12 ur. Igra je izključno enoigralska, brez kakršnihkoli spletnih ali lokalnih večigralskih načinov. To pomeni, da za igranje ne potrebujete nobene spletne naročnine. Na voljo je na vseh večjih platformah, a glede na njeno tehnično stanje je težko priporočiti nakup na kateri koli izmed njih. Igra nima naprednih nastavitev dostopnosti, težavnost pa je večinoma odvisna od vaše potrpežljivosti z okornimi kontrolami.

Tehnična nočna mora iz preteklosti

Grafično je igra videti kot naslov iz obdobja PlayStation 3. Modeli likov so grobi, animacije so lesene, okolice pa prazne in brez življenja. Teksture so zamegljene, osvetlitev pa je povsem osnovna. Edina svetla točka na PlayStation 5 je relativno stabilnih 60 sličic na sekundo, a tudi to ne more rešiti celotnega vtisa. Med igranjem sem naletel na številne hrošče, od izginjajočega zvoka, ki je zahteval ponovni zagon igre, do likov, ki so se zatikali v okolico. Vmesne sekvence so pogosto le statične slike z glasovnim ozadjem, kar popolnoma uniči vsakršen poskus grajenja napetosti. PEGI rating 18 je primeren zaradi nasilja, a najbolj grozljiva stvar pri tej igri je njena tehnična izvedba.

Ponovno igranje? Raje ne, hvala.

Igra, ki temelji na odločitvah, bi morala imeti visoko stopnjo ponovnega igranja. Žal pri The Walking Dead: Destinies ni tako. Ker vaše odločitve nimajo pravega vpliva na potek zgodbe, ni nobene motivacije, da bi se še enkrat prebijali skozi okorno igranje in zastarelo grafiko. Ko enkrat vidite, kako nepomembne so vaše izbire, želja po raziskovanju drugačnih poti popolnoma izgine. Igra nima vsebine po koncu zgodbe, nobenega načina New Game+ in napovedanih ni nobenih dodatkov, ki bi lahko popravili vtis. To je izkušnja za enkratno uporabo, pa še to le za najbolj zagrizene oboževalce ali tiste z morbidno radovednostjo.

Zaključek: Priložnost, ki je umrla in se ni vrnila kot zombi

The Walking Dead: Destinies je šolski primer zamujene priložnosti. Ideja o spreminjanju usode v svetu Živih mrtvecev je briljantna, a izvedba je katastrofalna na skoraj vseh nivojih. To je igra, ki jo lahko priporočim le tistim, ki želijo na lastne oči videti, kako se dobre ideje ne sme prenašati v videoigro. Za vse ostale pa obstaja na stotine boljših iger.

Če vas kljub vsemu mika, da bi preizkusili to bizarno izkušnjo, vam toplo priporočam obisk Konzolka. Tam imajo odlično politiko izposodi in preizkusi, kar pomeni, da lahko igro za majhen znesek odnesete domov in se sami prepričate o njeni (ne)kakovosti, ne da bi tvegali polno ceno. Če pa imate doma stare igre, ki jih ne igrate več, jih lahko zamenjate za kaj boljšega. Njihova ponudba je največja v Sloveniji in strokovno osebje vam bo znalo svetovati igro, ki vas ne bo pustila na cedilu.