RoadCraft (PS5) - rabljeno

Arkadna dirkačina z gradnjo cest in kaotično zabavo
RoadCraft je arkadna dirkaška igra z elementi gradnje in reaktivnega načrtovanja poti, kjer igralec ne upravlja samo vozila, ampak med vožnjo tudi ustvarja cesto, po kateri vozi. Gre za edinstven preplet dirkanja in logike, ki spominja na mešanico med klasikami kot sta Trackmania in Pipe Dream. Namenjena je tistim, ki imajo radi hitro odločanje, odzivno mehaniko in kreativno komponento. Igra ni za ljubitelje resničnih simulacij ali tiste, ki jim grejo eksplozije in naključni izzivi hitro na živce, saj zna biti tempo precej kaotičen in nepredvidljiv. Če iščeš sproščujočo vožnjo, ti ta igra najbrž ne bo sedla.

Zgodbe sicer ni, a vsaka dirka je pripoved
V tej igri ni klasične zgodbe, kot bi jo našli v akcijskih pustolovščinah, a vsak način igranja ima svoj tematski pridih. Vozila in ovire so stilizirani z retro-futurističnim videzom, vozni park pa vsebuje vse od divjih kaskaderskih avtov do čudnih lebdečih platform. Zelo zanimiv je način, kako vsaka proga deluje kot sestavljanka, kjer moraš sproti graditi pot pred seboj, medtem ko se vse okoli tebe podira ali eksplodira. Včasih moraš v hipu izbrati pravi kos ceste, da preživiš naslednjih pet sekund. V enem od nivojev, imenovanem Firestorm, sem se sredi ognjenega tornada peljala po spirali, ki sem jo komaj uspela sestaviti iz razpoložljivih segmentov – to je bil trenutek, ko sem v igri res čutila adrenalin.

Najbolj navduši hitrost z vizualnim kaosom
Vizualno je igra stilizirana s svetlimi, nasičenimi barvami in poudarjenimi učinki. Ogenj, eksplozije in svetlobni bliski so povsod. To je vizualna norija, ki pa lahko postane naporna, predvsem v višjih težavnostnih stopnjah, kjer ne le da je igra hitrejša, temveč tudi bolj nejasna. Zvok je prav tako intenziven – vse poklja, piska in tuli. Glasba je energična in močno prispeva k napetosti, čeprav bi si včasih želela več tišine, da lažje zberem misli. Kar me je res navdušilo, je odzivnost kontrol – čeprav gradiš cesto sproti, ni nikoli občutka, da igra ne bi zaznala tvojega ukaza. Vse se dogaja hipno in brez zamika. In čeprav zna biti kaotično, je kontrola nad dogajanjem presenetljivo dobra.

Kratek glavni del, a neskončna zabava v večigralstvu
Za dokončanje vseh glavnih stopenj v načinu za enega igralca sem potrebovala približno 4 ure, čeprav sem se večkrat vračala nazaj, da sem izboljšala rezultate. Stranske stopnje in izzivi dodajo še kakšne 2 uri. Veliko več potenciala pa ima večigralni način, kjer lahko tekmuješ proti drugim v gradnji najdaljše ceste, ki ne razpade ali te ubije sredi zavoja. V lokalnem načinu sem igrala s prijateljem na deljenem zaslonu, kar je bilo zabavno in hkrati izjemno stresno – v pozitivnem smislu. Najbolj mi je bil všeč način z izločitvijo, kjer vsak padec s ceste pomeni takojšnjo smrt. Igra je zanimiva za večkratno igranje, saj naključnost in nova razpoložljiva orodja poskrbijo za drugačno izkušnjo vsakič. Ker je igra izšla šele pred nekaj meseci, je še precej aktivna, razvijalci pa redno dodajajo nove izzive in vozila.

Spominja na Trackmania, a z več improvizacije
Najlažje jo primerjam z igro Trackmania, a s pomembno razliko – v tej ne tekmuješ samo po vnaprej določeni progi, ampak si jo moraš dejansko sam ustvariti sproti. To prinaša dodatno mero kreativnosti, a tudi frustracij, ko ti zmanjka pravih segmentov ali ko zaradi napake v sestavi zapelješ v prepad. V primerjavi z Distance, ki prav tako ponuja futuristično okolje in arkadne vožnje, je ta igra manj o akrobacijah in več o odločanju v realnem času. Mehanika gradnje je zanimiva, a bi si želela več kontrole pri tem, katere dele poti lahko izbereš.

Stresna a zabavna dirka, kjer gradiš pod sabo
Eden najbolj nepozabnih trenutkov v igri je bil, ko sem v večigralnem načinu, le sekundo pred eksplozijo, uspela povezati cesto čez ogromen prepad in moj avto je pristal točno na drugem koncu – dobesedno z zadnjim milimetrom ploščadi. V tistem trenutku sem samo kričala od navdušenja. A ni bilo vedno tako – kar nekajkrat sem zaradi zgrešene tipke padla naravnost v prepad. Čeprav sem se trudila ostati mirna, sem večkrat uporabila kakšno sočno besedo. Kar bi spremenila, je boljša možnost načrtovanja proge ali vsaj funkcija, da lahko v naprej označiš vsaj smer. Pri trenutni izvedbi je precej odvisno od sreče, katere dele poti dobiš. Konzolku se zahvaljujem za možnost igranja te posebne, divje dirke. Za vse, ki iščete nekaj popolnoma drugačnega v žanru dirkalnih iger – in ne bežite pred frustracijami – tole zna biti prav nora izkušnja.