Puppet House (PS5)

Grozljiva igra za PlayStation 5

Ko so lutke strašljivejše od duhov

Ste že kdaj sredi noči zaslišali tisti nerazložljiv škripajoč zvok v stanovanju in se za trenutek vprašali, ali je morda oživela katera od starih igrač vaše babice? No, po igranju Puppet House boste na porcelanaste lutke gledali z novo mero nezaupanja. Zahvaljujoč ekipi iz Konzolka, ki mi je omogočila, da sem se poglobil v to srhljivo izkušnjo, sem preživel nekaj ur v hiši, iz katere bi večina ljudi pobegnila po petih minutah. In povem vam, ni bilo prijetno – na najboljši možen način. Igro sem preizkusil na konzoli PlayStation 5.

Detektiv v hiši groze

Puppet House je prvoosebna grozljivka, ki spretno meša elemente pustolovske igre in miselnih izzivov v stilu sob pobega. Igralec prevzame vlogo detektiva Ricka, ki preiskuje skrivnostna izginotja v mestecu Field Town. Vse sledi vodijo do zapuščene vile pokojnega ventrilokvista, polne temačnih skrivnosti in, seveda, srhljivih lutk. Razvijalca Vecube Studio in Spirit Games Studio sta ustvarila atmosfero, ki spominja na klasične B-filme grozljivk iz osemdesetih in devetdesetih, z zgodbo, ki je ravno prav klišejska, da je zabavna. Če ste ljubitelj iger, kot sta Resident Evil 7 v svojih mirnejših, bolj raziskovalnih trenutkih, ali pa ste uživali v miselnih izzivih iger tipa The Room, boste tukaj našli nekaj zase. Kaj je torej Puppet House? Je kratka, zgoščena grozljivka, osredotočena na reševanje ugank in razkrivanje zgodbe v srhljivem okolju, kjer vas na vsakem koraku spremlja občutek, da niste sami.

Uganke, strah in pobegi

Igranje se vrti okoli raziskovanja temačnih soban in hodnikov vile, iskanja namigov in reševanja ugank, ki vam odpirajo pot naprej. Boja v klasičnem smislu ni; namesto streljanja na pošasti se boste soočali z miselnimi izzivi. Ti so večinoma logični in ne pretežki – pogosto boste rešitev našli zapisano na listku v sosednji sobi. To ohranja tempo igre hiter in preprečuje frustracije, čeprav bi si včasih želel kakšen bolj zapleten oreh. Glavni vir napetosti je demonska lutka, ki vas zasleduje. Njena pojavljanja so skriptirana in pogosto vodijo do sekvenc s hitrimi reakcijskimi časi (QTE), kjer morate pravočasno pritisniti pravi gumb, da se izognete grozljivi usodi. Spomnim se trenutka, ko sem v knjižnici iskal ključ in se je iz temnega kota nenadoma zaslišal otroški smeh. Obrnil sem se in zagledal lutko, ki je sedela na stolu in me opazovala. Srce mi je padlo v hlače, čeprav sem vedel, da mi v tistem trenutku ne more nič. Upravljanje lika je sicer nekoliko okorno, Rick se premika precej počasi, kar lahko v napetih trenutkih povzroči nekaj slabe volje, a k sreči igra ne zahteva bliskovitih refleksov.

Praktične podrobnosti za preživetje

Puppet House je izključno enoigralska izkušnja, zato ne pričakujte večigralskih ali sodelovalnih načinov. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo porabili približno dve do tri ure, kar je idealno za en strašljiv večer. Ker gre za popolnoma samostojno izkušnjo, za igranje ne potrebujete nobene spletne naročnine, kot je PlayStation Plus. Igra nima možnosti medplatformnega igranja, kar pa glede na njeno naravo ni pomembno. Na disku konzole PlayStation 5 bo zasedla okoli 18 GB prostora, kar je danes precej zmerno. Na voljo ni različnih težavnostnih stopenj, saj je izziv v reševanju ugank, ne v boju. Kar se tiče dostopnosti, so možnosti omejene, a igra ponuja podnapise, ki pa so po mnenju nekaterih kritikov precej slabo izvedeni.

Temačna estetika in srhljivi zvoki

Grafično je Puppet House presenetljivo solidna igra. Vila je polna podrobnosti, osvetlitev in sence pa učinkovito gradijo klavstrofobično in napeto vzdušje. Teksture so ponekod nekoliko zamegljene, a celostna umetniška podoba uspešno prikrije manjše tehnične pomanjkljivosti. Na konzoli PlayStation 5 igra teče gladko, brez opaznih padcev sličic na sekundo, kar je pohvalno. Zvok je tisti, ki resnično blesti. Škripanje tal, nerazložljivi šepeti in zlovešča glasbena podlaga vas bodo držali na trnih od začetka do konca. Glasovno igranje je na drugi strani precej šibko in deluje amatersko, kar nekoliko pokvari potopitev v zgodbo, a hkrati prispeva k šarmu B-filma. Igra ima oceno PEGI 16, predvsem zaradi nasilja in grozljivih prizorov. Staršem svetujem previdnost, saj vsebuje kar nekaj trenutkov, ki bi lahko mlajše igralce pošteno prestrašili.

En večer groze in potem na polico?

Glede na kratko igralno dobo je ponovno igranje Puppet House omejeno. Ko enkrat rešite vse uganke in poznate zgodbo, ni veliko razlogov za vrnitev. Igra nima načina New Game+ ali dodatnih vsebin po koncu zgodbe. Vseeno pa je lov na trofeje oziroma dosežke precej enostaven in jih je mogoče zbrati v enem samem preigravanju, če ste dovolj pozorni. To je tip igre, ki jo boste z veseljem odigrali, morda posodili prijatelju, a verjetno ne bo ostala v vaši konzoli več mesecev. Njena vrednost je v zgoščeni, atmosferični izkušnji, ki jo ponudi za kratek čas. Za ljubitelje žanra je to odličen zalogaj med čakanjem na večje naslove.

Sodba in nasvet za nakup

Puppet House ni igra, ki bi na novo definirala žanr grozljivk, a to niti ne poskuša. Je kompetentna, atmosferična in na trenutke resnično strašljiva izkušnja, idealna za ljubitelje miselnih iger v stilu sob pobega. Kratek čas igranja je hkrati njena prednost in slabost – ne utrudi vas, a pusti željo po še. Priporočam jo vsem, ki iščete kratko in jedrnato dozo groze. Tisti, ki pričakujete globoko zgodbo ali akcijsko igranje, pa jo raje preskočite.

Če niste prepričani, ali je ta vrsta strahu za vas, ima Konzolko odlično rešitev. Njihov sistem izposodi in kupi vam omogoča, da igro preizkusite in jo vrnete, če vam ni všeč. Ko pa jo boste preigrali in se lutke naveličali, ne pozabite, da Konzolko ponuja najboljše pogoje za menjavo starih iger v Sloveniji. Svojo preživeto nočno moro lahko zamenjate za popust pri naslednjem nakupu. Njihova trgovina v ljubljanskem BTC-ju pa je s svojim Harry Potter vzdušjem doživetje sama po sebi, kjer vam bo strokovno osebje z veseljem svetovalo pri naslednji igričarski odločitvi.