Monster Energy Supercross 6 (PS5)

Dirkalna igra za PlayStation 5

Dirkaško norenje za ljubitelje motokros adrenalina
Monster Energy Supercross 6 je arkadna motokros dirkačina, ki jo je razvilo italijansko podjetje Milestone in izšla je leta 2023. Osredotoča se na uradno licenco AMA Supercross Championship, kar pomeni, da voziš po resničnih progah z dejanskimi profesionalnimi dirkači, kot sta Eli Tomac in Cooper Webb. Igra prinaša precej vsebine – kariera, proste vožnje, večigralski način in celo odprt trening svet z imenom Supercross Park. Priporočam jo vsem, ki so ljubitelji motokrosa ali arkadnih dirk, sploh tistim, ki si želijo nekaj več svobode pri vožnji in ustvarjanju. Če pa iščeš realistično fiziko in resnično težko simulacijo, boš nad igro najverjetneje razočaran.

Karierni način z mentorjem Jeremyjem McGrathom
Zgodbe kot take ni, ampak v kariernem načinu imaš svojega mentorja – Jeremyja McGratha, legendo supercrossa, ki ti pomaga skozi začetke. Ta element sicer doda nekaj osebnosti, ampak je precej plitek. Skozi kariero napreduješ s prilagajanjem svoje ekipe, sklepanjem sponzorskih pogodb in tekmovanjem na licenčnih dirkah. V Supercross Academy treniraš različne sposobnosti, ki vplivajo na tvoje dirkaške zmogljivosti. Po vsaki dirki dobiš oceno in točke za razvoj, s katerimi izboljšuješ stabilnost, nadzor v zraku in pospeške. Vmes lahko počneš še izzive v Supercross Parku, ki je odprto območje s skoki, rampami in ovirami, kjer se voziš brez pravil. Ta del igre je bil meni osebno najbolj sproščujoč.

Napredek v vozni fiziki in zvok motorjev
Grafično igra izgleda solidno – ne osupljivo, a dovolj dobro. Umazanija na progi, razmetavanje blata in osvetlitev v dvoranah delujejo realistično. Kar mi je res izstopalo, je izboljšana fizika motorjev v primerjavi s prejšnjimi deli. Motorji se obnašajo manj plastično in bolj odzivno, predvsem v zavojih in pri pristankih. Zvok motorjev je končno bolj nasičen in ne zveni več, kot da voziš sesalnik. Komentatorji so spet precej suhoparni in včasih kar ponavljajo iste stavke, kar me je znalo zmotiti po nekaj urah igranja. Glasba v menijih je standardna rock zvočna kulisa, ki ne izstopa, a tudi ne moti. Vzdušje na stadionih z bučnimi navijači in pirotehniko pa res doda občutek spektakla, ki ga ta šport nosi s sabo.

Trideset ur za kariero in dobra večigralska podpora
Za končanje celotnega kariernega načina sem porabila približno trideset ur, če vključiš še dodatne izzive, prosto vožnjo in treninge. Poleg kariere ponuja igra spletni večigralski način z možnostjo uvrstitev v lestvice, a lokalnega razdeljenega zaslona ni, kar je zame minus. So pa zato vključeni zabavni načini, kot so Rhythm Attack (dirka na ravni progi z ritmičnimi skoki) in možnost ustvarjanja lastnih prog s pomočjo dokaj intuitivnega urejevalnika. Igrala sem z dvema prijateljema prek spleta in prav tekmovanje v lastno zgrajenih arenah je bil vrhunec večera. Igra omogoča nekaj ponovnega igranja, še posebej če ti je všeč ustvarjanje in si tekmovalno naravnan. Milestone je v igro vključil nekaj popravkov po izidu, ki so izboljšali stabilnost in odzivnost, a večjih posodobitev ni bilo.

Še vedno korak za MXGP in Riders Republic
Če igro primerjam z MXGP serijo – ki je bolj simulacijska – je ta precej bolj dostopna in igralsko prijazna, a hkrati manj tehnično zahtevna. Po drugi strani Riders Republic ponuja mnogo bolj odprto, kaotično in raznoliko izkušnjo ekstremnih športov. Tukaj je poudarek res samo na supercrossu, zato če ti ta disciplina ni blizu, te igra verjetno ne bo dolgo držala. Osebno bi rekla, da so kontrole v tej igri bolj odzivne kot pri Monster Energy Supercross 5, ampak še vedno ne dosežejo občutka tekoče kontrole, kot jo ima MX vs ATV Legends. Gre torej za vmesni korak med arkado in simulacijo, ki bo najbolj všeč tistim, ki so že ljubitelji športa in iščejo bolj sproščeno verzijo dirkanja.

Uživala sem v ustvarjanju proge s 40 skoki
Najboljši del izkušnje je bil zame trenutek, ko sem v urejevalniku proge ustvarila svojo brutalno stezo z več kot štiridesetimi zaporednimi skoki. Prijatelj je dvakrat zletel iz proge že na tretjem ovinku, medtem ko sem jaz skakala kot raketa do cilja – no, dokler nisem zgrešila pristanka in končala v balah sena. Urejevalnik je res močno orodje in omogoča igralsko ustvarjalnost, ki je v športnih igrah redka. Škoda le, da ni več različnih okolij ali podlag. Konzolku hvala za to priložnost – dirkalna izkušnja je bila intenzivna in zabavna, čeprav sem včasih imela občutek, da igra ponavlja samo sebe. Manjka mi več osebnosti pri predstavitvi dirkačev, več komentatorske raznolikosti in morda še kakšen nori način igre, kot je bil nekoč v Motorstorm. Ampak vseeno – če imaš rad blato, motorje in preskakovanje ovir, potem je to skoraj zagotovo nekaj, v čemer boš užival. Sama si želim, da bi naslednja izdaja imela še več odprtih okolij, bolj raznolike dogodke in možnost lokalnega co-opa.