Digimon Story Time Stranger (PS5)

RPG igra za PlayStation 5

RPG z Digimoni in skoki med časovnimi svetovi

Digimon Story Time Stranger je nova potezna vlogovska igra iz sveta Digimon, ki obljublja največjo in najbolj čustveno avanturo do zdaj. Gre za klasičen japonski RPG s poudarkom na strategiji v bojih, vzgoji Digimonov in raziskovanju kompleksnega digitalnega sveta, imenovanega Iliad. Igralec ali igralka prevzame vlogo člana skrivnostne organizacije ADAMAS, katere naloga je preiskava nenadne eksplozije v mestu in skrivnosti, ki se skrivajo v zrušenem času. Ta igra ni za vsakogar – če ti gredo na živce dolgi dialogi, počasna predstavitev zgodbe ali veliko število sistemov za treniranje, boš tu težko užival. Ampak če imaš rad Digimone, si domač v poteznih bojih in te zanima nekaj več od klasičnega naberi vse modela, boš tukaj verjetno čisto not padel. Eksplozija, ki zbriše mesto in ponastavi čas

Zgodba se začne z eksplozijo v japonskem mestecu, ki ga močno spominja na Shinjuku, in s skrivnostnim srečanjem z Digimonom, ki zbeži v neznano. Igra nato skoči osem let v prihodnost, kjer svet, ki je bil porušen, zdaj spet stoji – a je očitno, da nekaj ni v redu. Prevzameš vlogo Dana ali Kanane Yuki, agentov organizacije ADAMAS, ki skušata raziskati, zakaj se je čas ponastavil in kako je s tem povezan digitalni svet Iliad, Digimoni ter skrivnostna božanstva Olympos XII. Zgodba se veliko ukvarja s temami časa, odgovornosti in vezi med človeškim in digitalnim svetom. Sama sem se najbolj zataknila ob sekvenci, ko tvoj Digimon izgubi nadzor med bitko – dogodek, ki pusti čustvene posledice in ki vpliva na tvoj odnos z njim. V tem trenutku sem prvič dojela, da igra ne želi biti le še ena otroška avantura, ampak nekaj z večjo težo. Raznoliki biom in več kot 450 Digimonov

V grafičnem smislu igra zgleduje po najnovejših JRPG standardih – ni na ravni največjih blockbusterjev, ampak zelo barvito, dinamično in prepoznavno stilizirano. Digitalni svet Iliad je razdeljen na več biome – od cvetočih gozdov, zasneženih gorskih poti do lebdečih ruševin. Bojni sistem je potezen, a hiter in taktičen, z dodatki kot so Cross Arts napadi, ki združujejo moči dveh Digimonov. Zvok je vrhunski – tako v glasbeni spremljavi, ki se lepo menja glede na čustva prizora, kot tudi pri glasovni igri Digimonov. Vsak izmed več kot 450 Digimonov ima svoj glas, gibanje in animacije, kar da občutek, da imaš ob sebi dejanskega prijatelja. Evolucije so nelinearne in prilagodljive, kar pomeni, da lahko Digimona razviješ glede na tvojo izbiro, ne pa po fiksnem drevesu. To me je prisililo, da sem kar nekaj časa namenila razmisleku, kaj pravzaprav želim od svojega partnerja. Koliko časa boš potreboval za celotno izkušnjo

Glede na informacije iz uradnih kanalov, bo za preigranje glavne zgodbe potrebno med 40 in 50 ur, če se posvetiš tudi stranskim nalogam in raziskovanju, pa zlahka presežeš 70 ur. Demo verzija ne vključuje večigralskega načina, a glede na opisane mehanike je možno, da bodo vključene spletne funkcije, kot so borbe med igralci ali menjavanje Digimonov. Kooperativni način z deljenim zaslonom ni bil potrjen, a bi bil zelo dobrodošel. Do zdaj sem večino igrala sama, a si igro zlahka predstavljam kot nekaj, kar bi lahko delila s sestro, ki ima prav tako rada Digimone. Zaenkrat kaže, da je igra primerna za ponovno igranje – zaradi različnih odločitev pri evoluciji, razvejane zgodbe in možnih različnih pristopov k sestavljanju ekipe. Bolj srčna in strateška kot Pokémon igre

Primerjava s Pokémon serijo je neizogibna – obe igri temeljita na zbiranju bitij, treniranju in bojih. A Time Stranger gre po svoji poti. Medtem ko Pokémon ostaja bolj družinsko naravnan in preprost za razumevanje, je nova Digimon igra precej bolj kompleksna, tako v zgodbi kot v mehaniki. Poleg tega se veliko bolj osredotoča na vezi med igralcem in Digimoni – ti se odzivajo na tvoja dejanja, tvoje odločitve in celo na tvoj stil igranja. Na trenutke me je spomnila na Persona 5 zaradi tona zgodbe in pomena časovnih odločitev, čeprav je sistem boja bolj klasičen. Medtem ko sem pri Pokémonih pogosto igrala na avtopilotu, sem tukaj ves čas morala razmišljati – tako o potezah kot o odnosih. Čustveno, strateško, vizualno bogato – komaj čakam izid

V trenutku, ko sem zaključila demo verzijo, sem si želela, da bi lahko nadaljevala takoj naprej. To ni bila samo nostalgija, ampak občutek, da je igra uspela vzpostaviti nekaj novega – svet, kjer so Digimoni več kot zverinice za boj, ampak dejanski karakterji s svojo voljo in zgodbo. Eden mojih Digimonov me je med bitko opozoril, da mu je težko – in sem ga moral zamenjati, sicer bi lahko izgubil kontrolo. Takih trenutkov v drugih igrah ne doživiš pogosto. Veselim se tudi, da bom odkrivala skrivnosti Olympos XII, saj so očitno osrednji elementi večje zgodbe in imajo globoke filozofske razsežnosti. Konzolku se zahvaljujem, da sem dobila priložnost že zdaj pokukati v igro, ki ima potencial, da postane ena najboljših v Digimon franšizi. Če bi lahko karkoli spremenila, bi si želela boljše uporabniške vmesnike v menijih – trenutno je vse nekoliko preveč zakopano pod plastmi nastavitev. Prav tako bi bilo super, če bi bilo več osebnih interakcij z Digimoni zunaj bojev, kot so mini igre ali pogovori. A glede na to, da gre za predogled, upam, da nas čaka še več dobrot ob polnem izidu.