City Driver (PS5)

Je obljuba sproščujoče vožnje po Münchnu dovolj?

Včasih si po napornem dnevu želim samo sesti v virtualni avto in se brezciljno voziti po mestu. Brez dirkanja, brez eksplozij, samo jaz, cesta in prometni predpisi. Ko sem slišal za City Driver, ki obljublja prav to v natančno poustvarjenem Münchnu, sem bil takoj za stvar. Z navdušenjem sem vstavil disk, ki so mi ga prijazno posodili v Konzolkovi poslovalnici v BTC-ju, in upal na umirjeno izkušnjo. A kot se je izkazalo, je pot do sprostitve tlakovana s presenetljivo veliko tehničnimi luknjami. Igro sem preizkusil na konzoli PlayStation 5.

Dobrodošli v digitalnem Münchnu

City Driver je v svojem bistvu čista simulacijska igra vožnje. Razvijalec ViewApp in založnik Aerosoft, znana po svojih simulacijah, sta si zadala ambiciozen cilj: poustvariti center Münchna v merilu 1:1 in igralcem ponuditi realistično izkušnjo mestne vožnje. Na voljo je desetero vozil, od električnih avtomobilov do športnih kupejev in dostavnikov, ki jih lahko prosto izbirate že od samega začetka. Igra nima zgodbe; gre za peskovnik, kjer se prosto vozite po mestu in sprejemate naključne misije, kot so prevoz potnikov ali dostava paketov. Če ste kdaj igrali igre, kot sta Euro Truck Simulator ali Fernbus Simulator, boste takoj razumeli koncept, le da je tukaj poudarek na osebnih avtomobilih in mestnem okolju.

Kaj je City Driver? To je simulacija, ki poskuša ujeti vsakdanje vozniške izzive, od upoštevanja prometnih znakov in semaforjev do pravilnega parkiranja in odzivanja na nepredvidljiv promet.

Ko volan zataji

Na papirju zveni vse odlično, a izvedba močno šepa. Največja težava igre so njene temeljne mehanike in tehnično stanje. Vožnja, ki bi morala biti osrednji in najbolj izpiljen del, deluje nenatančno in pogosto frustrirajoče. Fizika vozil je bizarna; že rahel dotik robnika vas lahko pošlje v zrak, trki z drugimi vozili pa imajo včasih komične, a povsem nerealistične posledice. Krmiljenje z analogno paličko na kontrolerju DualSense je preveč občutljivo in lahkotno, kar otežuje natančne manevre.

Umetna inteligenca drugih udeležencev v prometu je poglavje zase. Vozniki se obnašajo nepredvidljivo, pogosto ignorirajo prometna pravila, se zaletavajo brez razloga ali pa preprosto izginejo sredi ceste. Spomnim se trenutka, ko sem čakal pred semaforjem in je avto za menoj kar naenkrat pospešil in se zabil v moj zadek, brez kakršnegakoli povoda. Takšni trenutki uničijo potopitev v igro in namesto sprostitve povzročajo le zmajevanje z glavo. Misije so preproste in se hitro začnejo ponavljati, brez občutka napredovanja ali nagrade za njihov zaključek.

Praktične podrobnosti na cesti

City Driver je izključno enoigralska izkušnja, brez kakršnihkoli večigralskih ali sodelovalnih načinov. Ne potrebujete spletne naročnine, saj ni spletnih funkcij. Igra nima klasične kampanje, temveč gre za neskončno prosto igranje z misijami. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com, oziroma po izkušnjah igralcev, ki so lovili trofeje, boste za dokončanje vseh misij in osvojitev platinaste trofeje potrebovali med osem in deset ur. Prenos igre je sprva zahteval okoli 36 GB prostora, a so ga z optimizacijami zmanjšali na približno 23 GB. Na voljo ni različnih težavnostnih nastavitev, saj je izziv odvisen predvsem od vaše potrpežljivosti s tehničnimi pomanjkljivostmi.

Tehnična plat: zavorne sledi in zatikanja

Grafično je igra mešanica dobrih idej in slabe izvedbe. Model Münchna je na trenutke prepoznaven, z nekaterimi znanimi stavbami in znamenitostmi, a teksture so pogosto zamegljene, predmeti pa se pojavljajo iz nič tik pred vami. Največja težava je delovanje. Tudi na zmogljivi konzoli PlayStation 5 igra trpi zaradi nenehnega zatikanja in padcev sličic na sekundo, kar je za igro, ki zahteva tekočo vožnjo, nesprejemljivo. Zvok je povprečen; zvoki motorjev so generični, radijske postaje pa ponujajo omejen in ne preveč navdihujoč izbor glasbe. Med igranjem sem naletel na številne hrošče, od nedelujočih navigacijskih oznak do misij, ki jih ni bilo mogoče zaključiti. Igra ima PEGI 3 oceno, saj ne vsebuje nasilja ali neprimerne vsebine.

Ali se splača vrniti na to cesto?

Glede na to, da je jedro igre prosto raziskovanje, je ponovno igranje odvisno od tega, koliko vas motijo tehnične težave. Ko opravite vse tipe misij, ni več veliko razlogov za vrnitev, razen če resnično uživate v vožnji po virtualnem Münchnu kljub vsem pomanjkljivostim. Razvijalci so izdali nekaj popravkov, ki so izboljšali delovanje, a osnovne težave s fiziko in umetno inteligenco ostajajo. Napovedanih ni nobenih večjih razširitev ali dodatne vsebine, ki bi bistveno podaljšale življenjsko dobo igre. Lovci na trofeje bodo morda našli motivacijo v relativno enostavni platinasti trofeji, a za večino igralcev bo izkušnja verjetno prekratka in preveč problematična.

Končna sodba in nasvet za pot

City Driver je igra z dobrim konceptom, ki pa jo pokoplje slaba tehnična izvedba. Potencial za sproščujoč simulator vožnje je prisoten, a ga uničijo nestabilno delovanje, nerealistična fizika in slaba umetna inteligenca. Igro lahko priporočim le največjim navdušencem nad simulacijami, ki so pripravljeni spregledati ogromno napak v zameno za virtualni obisk Münchna. Vsi ostali boste verjetno razočarani.

Če niste prepričani, ali je igra za vas, je Konzolko prava rešitev. Njihova politika izposodi in vrni, če ti ni všeč je kot nalašč za takšne negotove nakupe. Tako lahko igro preizkusite brez tveganja. Poleg tega imajo v Konzolku vedno na voljo ogromno izbiro rabljenih iger, kjer lahko najdete skrite bisere po ugodnejših cenah. Če pa se odločite, da City Driver ni za vas, lahko igro zamenjate za kaj drugega, saj ponujajo najboljše pogoje menjave staro za novo v Sloveniji. Njihovo strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo in pomagalo najti igro, ki bo resnično vredna vašega časa.