Avatar The Last Airbender Quest for Balance (PS5)

Otroška igra za PlayStation 5

Stoletje čakanja na dobro Avatar igro se nadaljuje

Priznam, srce mi je zaigralo, ko sem prvič slišal za novo igro iz sveta Avatarja. Končno, sem si mislil, po vseh teh letih bomo dobili igro, vredno ene najboljših animiranih serij vseh časov. Upanje je bilo veliko, pričakovanja visoka, a včasih te realnost udari močneje kot zemljepolagalec. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je priskrbela izvod za PlayStation 5 in mi omogočila, da to grenko izkušnjo delim z vami. Že na začetku lahko rečem, da iskanje ravnotežja v naslovu te igre očitno ne velja za njeno kvaliteto, ki je močno neuravnotežena.

Kaj sploh je Iskanje ravnotežja?

Avatar The Last Airbender: Quest for Balance je akcijska pustolovščina, ki poskuša v osemnajstih poglavjih na hitro povzeti celotno zgodbo treh sezon legendarne serije. Razvijalci Bamtang Games, ki so znani predvsem po igrah na podlagi licenčnih znamk, so očitno ciljali na formulo, ki jo poznamo iz serije iger Lego. Igralec prevzame nadzor nad Aangom, Kataro, Sokko in kasneje še drugimi liki, rešuje okoljske uganke in se bori proti vojakom Ognjenega naroda. Na papirju zveni kot sanjska formula. V praksi pa spominja na igre iz obdobja konzole PlayStation 2, a žal ne na tiste najboljše. Namesto šarma in domiselnosti Lego iger dobimo ceneno kopijo, ki ji primanjkuje duše in tehnične spoliranosti.

Ko se upogibanje elementov spremeni v muko

Igranje je boleče preprosto in ponavljajoče se. Večino časa boste preživeli ob reševanju ugank, ki skoraj vedno vključujejo potiskanje kock na stikala. To je mehanika, ki smo jo videli že tisočkrat, a tukaj je izvedena brez kančka domiselnosti. Potisni kocko, odpri vrata, ponovi. Občasno je treba zamenjati lik, da z vodnim bičem pogasite ogenj ali z zemljo ustvarite most, a te interakcije so tako osnovne, da ne predstavljajo nobenega miselnega izziva. Spomnim se trenutka, ko sem pol ure poskušal s Sokkovim bumerangom zadeti stikalo pod nemogočim kotom, ne zato, ker bi bila uganka težka, ampak ker so bile kontrole in kamera tako okorni, da je igra komajda registrirala moje namere. To ni bila zabava, to je bila frustracija.

Borbene sekvence so še eno razočaranje. Sovražniki so neumni in se odzivajo počasi, medtem ko so vaši napadi leseni in brez pravega občutka teže. Upravljanje z analogno paličko je togo, gibi likov pa so videti nenaravno. Čeprav lahko odklepate nove sposobnosti, te ne spremenijo dejstva, da je boj dolgočasen in se mu boste raje izogibali. Igra poskuša posnemati globino z menjavanjem med devetimi igralnimi liki, a v resnici se vsi igrajo preveč podobno, da bi to prineslo kakšno taktično raznolikost.

Praktične podrobnosti za paciente

Če se kljub vsemu odločite za nakup, vas čaka približno 10 do 12 ur igranja za dokončanje glavne zgodbe, kot poroča stran HowLongToBeat.com. Za tiste, ki bi radi našli vse skrite zbirateljske predmete, se ta čas lahko podaljša na približno 16 ur. Igra ponuja tudi sodelovalni način za dva igralca, tako lokalno kot preko spleta. Vendar pozor, sistem ni drop-in/drop-out, kar pomeni, da se drugi igralec lahko pridruži le pri določenih točkah za shranjevanje, kar je nepotrebno zapleteno. Za spletno igranje na konzoli PlayStation 5 boste seveda potrebovali naročnino na PlayStation Plus. Igra ne podpira medplatformnega igranja. Na voljo je le ena težavnostna stopnja, ki je primerna predvsem za mlajše otroke, saj izkušenim igralcem ne bo predstavljala nobenega izziva.

Tehnična neuravnoteženost

Grafično je igra videti kot nekaj, kar bi izšlo pred petnajstimi leti. Modeli likov so preprosti, okolice so prazne in brez podrobnosti, animacije pa so toge in pogosto komične. Tudi na močni konzoli PlayStation 5 sem opazil številne tehnične težave, kot so padci sličic na sekundo in nenadno izrisovanje objektov (pop-in). Zvočna podlaga je pozabljiva, glasovno igranje pa je kaplja čez rob. Večina originalnih igralcev se ni vrnila, njihove zamenjave pa zvenijo neprepričljivo in brez energije. Pomembni trenutki zgodbe so pogosto preskočeni ali pa povzeti le s kratkim besedilom na zaslonu, kar uniči vso čustveno težo originalne serije. Igra ima oceno PEGI 12 zaradi fantazijskega nasilja, a je v resnici primerna tudi za mlajše, saj je nasilje zelo risankasto in brez krvi.

Ali se splača vrniti v svet štirih narodov?

Iskreno povedano, ne. Ko enkrat končate zgodbo, ni pravega razloga za ponovno igranje, razen če ste lovec na trofeje. Osemnajst poglavij sicer ponuja nekaj vsebine, a njena kvaliteta je tako nizka, da se boste stežka prebili skozi prvo igranje. Skupnost igralcev je majhna, zato ne pričakujte živahnega spletnega sodelovanja. Razvijalci niso napovedali nobenih dodatnih vsebin ali popravkov, kar verjetno pomeni, da so tudi sami obupali nad igro. To je naslov, ki bo hitro končal v predalu pozabljenih iger.

Končna sodba in nasvet iz Konzolka

Avatar The Last Airbender: Quest for Balance je ogromno razočaranje in zamujena priložnost. Namesto epske pustolovščine, ki bi jo oboževalci serije zaslužili, smo dobili nedodelan, dolgočasen in tehnično pomanjkljiv izdelek. Igro lahko priporočim le najbolj zagrizenim in potrpežljivim oboževalcem, pa še to zgolj mlajšim otrokom, ki morda ne bodo opazili vseh napak. Vsi ostali se ji raje izognite v velikem loku.

Če vas kljub vsemu mika, da bi preizkusili to igro, vam v Konzolku ponujajo pametno rešitev. Izkoristite njihov sistem izposoje in se sami prepričajte o kvaliteti, preden zapravite polno ceno. Morda pa boste ugotovili, da je bolje prinesti svoje stare igre v menjavo. V Konzolku imajo najboljše odkupne cene v Sloveniji in z dobljenim dobropisom si lahko privoščite igro, ki vas ne bo razočarala. Njihovo strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo in priporočilo kaj boljšega iz njihove ogromne zaloge iger.