Alone in the Dark (PS5) - rabljeno

Obnovljena grozljiva igra za PlayStation 5 z 2-letno garancijo

Se spomnite časov, ko so bile grozljivke bolj osredotočene na vzdušje in uganke kot na nenehno akcijo? Ko je vsak škripajoč pod in senca v kotu pomenila potencialno nevarnost, ne pa le priložnost za streljanje? Novi Alone in the Dark poskuša obuditi prav ta občutek, duh izvirnika iz leta 1992, ki je praktično ustvaril žanr preživetvenih grozljivk. Z velikim pričakovanjem sem v svoj PlayStation 5 vstavil ploščo, ki so mi jo prijazno posodili v Konzolkovi poslovalnici v BTC-ju, in se pripravil na potop v gotsko grozo ameriškega juga. Vprašanje pa je, ali ta obuditev klasike lahko stoji ob boku sodobnim velikanom žanra.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se potopimo v temačne hodnike dvorca Derceto, je vredno pojasniti, zakaj je rabljena igra, kot je ta, pogosto najpametnejša izbira. Pri Konzolku rabljene igre niso le cenejša opcija, temveč predstavljajo izjemno vrednost in varnost. Vsaka posamezna igra gre skozi strog postopek testiranja, kjer ekipa preveri, ali vse deluje brezhibno – od namestitve do zadnje misije. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre enoletno garancijo, Konzolko za vse rabljene igre nudi podaljšano dvoletno garancijo. To pomeni večjo varnost nakupa kot pri popolnoma novem izdelku. Cena je seveda bistveno nižja, kar omogoča lažji dostop do vrhunskih naslovov. Poleg tega ni nobenih skrbi glede shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov; vsaka igra je očiščena in pripravljena na novo pustolovščino, kot bi jo odprli iz folije. Edina razlika je, da morda manjka originalna folija, a igralna izkušnja je identična. Sistem menjave staro za novo deluje enako dobro tako za nove kot rabljene igre, kar pomeni, da lahko igro po koncu igranja prinesete nazaj in jo zamenjate za naslednji naslov, s čimer ohranjate vrednost in svoj hobi financirate na pameten način.

Dobrodošli nazaj v Derceto

Alone in the Dark je predelava kultne klasike, ki spada v žanr preživetvenih grozljivk s poudarkom na psihološkem horrorju in reševanju ugank. Zgodba nas postavi v dvajseta leta prejšnjega stoletja v močvirnato Louisiano. Igralec prevzame vlogo enega od dveh protagonistov: zasebnega detektiva Edwarda Carnbyja, ki mu glas in podobo posoja David Harbour (Stranger Things), ali Emily Hartwood, nečakinje izginulega umetnika, ki jo upodablja Jodie Comer (Killing Eve). Skupaj prispeta v dvorec Derceto, sanatorij za duševno utrujene, da bi raziskala skrivnostno izginotje Emilyjinega strica. Igra močno spominja na sodobne predelave serije Resident Evil z igranjem preko rame, a hkrati ohranja počasnejši tempo in se bolj osredotoča na zgodbo in atmosfero, podobno kot Alan Wake 2. Za razvojem stoji studio Pieces Interactive, ki je očitno gojil veliko ljubezen do izvirnika.

Uganke da, spopadi ne

Jedro igralne zanke se deli na dva dela. Prvi je raziskovanje srhljivega, a čudovito oblikovanega dvorca Derceto, kjer rešujete uganke, iščete ključe in počasi sestavljate koščke skrivnostne zgodbe. Ta del igre je odličen. Uganke so ravno prav zahtevne, da zahtevajo nekaj razmisleka, a nikoli niso tako nejasne, da bi povzročale frustracije. Občutek, ko odklenete novo sobo ali najdete skriti prehod, je izjemno zadovoljujoč. Drugi del pa so spopadi, ki se večinoma odvijajo v nočnih morah, v katere protagonista potegneta skrivnostni talismani. In tu se žal pokažejo največje pomanjkljivosti igre. Spopadi so okorni in leseni. Upravljanje z likom med bojem je togo, sovražniki pa so precej generični in ne preveč strašljivi. Bližinski boj je zaradi hitro lomljivih orožij skoraj neuporaben, streljanje pa postane kaotično, takoj ko se vam sovražnik preveč približa. Spomnim se trenutka, ko sem v ozkem hodniku ostal brez nabojev, v roki pa mi je razpadla še zadnja železna cev. Namesto panike sem čutil le rahlo jezo nad nerodnim sistemom, ko me je pošast stisnila v kot in sem moral ponovno naložiti shranjeno točko.

Praktične podrobnosti

Alone in the Dark je izključno enoigralska izkušnja, brez kakršnihkoli večigralskih ali sodelovalnih načinov. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za prehod glavne zgodbe z enim likom potrebovali približno 8 ur. Ker pa vsak protagonist doživi nekatere dogodke drugače in ima ekskluzivne prizore, je za popolno razumevanje zgodbe priporočljivo igro preigrati dvakrat. Igra nima podpore za medplatformno igranje, saj je to nepotrebno. Za igranje ne potrebujete spletne naročnine. Na disku konzole PlayStation 5 igra zasede približno 31 GB prostora. Na voljo so tri težavnostne stopnje (lahka, standardna in težka), kar omogoča prilagoditev izkušnje tako novincem kot veteranom žanra. Igra ponuja tudi nekaj možnosti za dostopnost, kot so prilagodljivi podnapisi in namigi pri ugankah.

Gotska estetika z nekaj tehničnimi madeži

Vizualno je igra prava paša za oči. Južnjaško gotsko vzdušje je ujeto do potankosti, od mračnih, s prahom prekritih soban do močvirnatih pokrajin v nočnih morah. Igra svetlobe in senc je impresivna in močno prispeva k srhljivemu občutku. Na PlayStation 5 priporočam igranje v načinu zmogljivosti (Performance Mode), ki cilja na 60 sličic na sekundo, čeprav občasno pride do padcev, predvsem med intenzivnejšimi prizori. Način kakovosti (Quality Mode) s 30 sličicami na sekundo trpi zaradi neenakomernega podajanja sličic, kar povzroča nemirno sliko. Zvočna podlaga je fantastična, s počasnim doom jazzom, ki popolnoma ustreza temačnemu noir vzdušju. Glasova glavnih igralcev sta prepoznavna, a včasih delujeta malce zadržano. Igra ima PEGI 18 oceno zaradi nasilja in grozljivih prizorov. Med igranjem sem naletel na nekaj manjših tehničnih hroščev, a nič, kar bi mi uničilo izkušnjo.

Dvakrat v temo?

Glavna spodbuda za ponovno igranje je možnost doživetja zgodbe skozi oči drugega lika. Čeprav se večina lokacij in ugank ponovi, so razlike v dialogih in nekaterih ključnih prizorih dovolj velike, da upravičijo drugi prehod. Zbirateljski predmeti, imenovani lagniappes, odklepajo dodatne informacije o zgodbi in svetu, kar bo pritegnilo predvsem tiste, ki želijo odkriti vse skrivnosti dvorca Derceto. Za lovce na trofeje je igra precej radodarna in ne zahteva pretiranega truda za osvojitev platine. Po koncu zgodbe ni dodatnih načinov, kot je New Game+, kar pomeni, da je po dveh preigravanjih vrednost ponovnega igranja precej manjša.

Sklepna misel in nasvet za nakup

Alone in the Dark je kot star, malce pozabljen dragulj. Ni popolnoma zbrušen in se ne sveti tako močno kot nekateri njegovi sodobniki, a ima dušo in šarm, ki ju je težko zanikati. Je ljubezensko pismo žanru, ki ga je pomagal ustvariti. Priporočam ga vsem ljubiteljem atmosferskih grozljivk, ki dajejo prednost zgodbi in ugankam pred akcijo. Če vas okorni spopadi ne motijo, boste v Dercetu našli izjemno privlačno skrivnost. Tisti, ki iščete polirano akcijo in nenehen strah, pa boste morda razočarani.
Zaradi mešanih ocen in krajše dolžine je to popoln kandidat za Konzolkovo storitev izposoje. Tako lahko igro preizkusite brez tveganja. Če pa se odločite za nakup, je rabljena različica z dvoletno garancijo daleč najboljša izbira. Ko boste razrešili vse skrivnosti, pa ne pozabite, da Konzolko ponuja najboljše odkupne cene v Sloveniji – svojo staro igro lahko enostavno zamenjate za popust pri naslednjem nakupu.