Micro Machines World Series (PS4)

Dirkalna igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Nostalgija na pol praznih obratih

Spomnim se dni, ko smo se s prijatelji ure in ure gnetli pred enim televizorjem in igrali originalne Micro Machines. Tisto kaotično veselje, ko nekoga izrineš z mize ali ga prehitiš za las, je nepozabno. Zato sem z velikim pričakovanjem v roke vzel ploščo za PlayStation 4, ki so mi jo prijazno posodili v Konzolku, in upal na ponovitev čarovnije. Žal pa se zdi, da je ta dirkač ostal brez goriva, še preden je dobro speljal. Občutek je, kot bi dobil za rojstni dan veliko škatlo, v njej pa našel le eno majhno igračko.

Kaj so sploh nove Micro Machines?

Micro Machines World Series je arkadna dirkačina z vozili v pomanjšanem merilu, ki se bori tudi za mesto v žanru bojnih iger z vozili. Predstavljajte si mešanico klasičnega Micro Machines pogleda od zgoraj in modernega pristopa ekipnih spopadov, podobnih tistim v igrah, kot sta Overwatch ali Rocket League. Za razvijalci stoji priznano ime Codemasters, ki so odgovorni za legendarne dirkaške serije, kot sta Dirt in Grid, zato so bila pričakovanja upravičeno visoka. Igra vas postavi na različne proge, postavljene v vsakdanja okolja, kot so kuhinjska miza, delavnica ali celo igralna plošča Lačnega nilskega konja. Žal pa je očitno, da so se razvijalci preveč osredotočili na en vidik in pri tem pozabili na dušo originala.

Vožnja po robu mize in potrpežljivosti

Igranje je razdeljeno na tri glavne načine: klasično dirko, izločanje in boj. Dirkanje in izločanje sta tisto, kar veterani serije pričakujejo. Pogled od zgoraj, drseča fizika in proge, polne ovir, so tu. Upravljanje vozil je sprva precej nenavadno in plavajoče, kar zahteva nekaj privajanja. Hitro se boste znašli v situaciji, ko boste zaradi preveč zagnanega zavijanja zleteli z mize naravnost v posodo z žitaricami. Ko pa se navadite, je drsenje skozi ovinke lahko zadovoljivo. Glavni problem je pomanjkanje vsebine. Z le desetimi dirkalnimi progami in dvanajstimi vozili se vse skupaj hitro začne ponavljati. Največji poudarek igre je na novem bojnem načinu, kjer se dve ekipi pomerita v arenah z različnimi cilji, kot sta zavzemi zastavo ali kralj hriba. Vsako vozilo ima edinstvene sposobnosti in orožja, kar spominja na hero shooter igre. Ideja ni slaba, a izvedba šepa, saj so arene pogosto prevelike, spopadi pa kaotični in nepregledni.

Praktične podrobnosti in tehnične zadeve

Če iščete globoko izkušnjo za enega igralca, je ne boste našli. Igra nima kariernega načina ali prvenstva. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste vso zgodbo, ki je praktično ni, videli v eni do dveh urah. Pravi namen igre je večigralstvo. Lokalno lahko na enem zaslonu igrajo do štirje igralci, kar je verjetno najboljši del igre. Spletno večigralstvo je podpiralo do 12 igralcev, vendar je tu ključna beseda je. Spletni strežniki za igro so bili namreč ugasnjeni marca 2024, kar pomeni, da je večina vsebine, vezane na spletno igranje, napredovanje in odklepanje predmetov, danes nedostopna. Za igranje spletnih načinov je bila seveda potrebna naročnina na PlayStation Plus. Igra na disku zavzame skromnih 1.85 GB, kar je v današnjih časih prava redkost.

Pogled pod pokrov motorja

Grafično je igra barvita in prijetna na pogled. Okolja so polna detajlov in kreativnih idej, ki spominjajo na otroško igro. Vse teče gladko, brez opaznih padcev sličic na sekundo. Zvočna podlaga je pozabljiva, glasovi voznikov pa se hitro začnejo ponavljati in postanejo nadležni. Največja tehnična težava igre ni hrošč ali slaba optimizacija, temveč njena osnovna zasnova, ki je bila močno odvisna od spletne komponente. Z ugasnjenimi strežniki je igra le bleda senca tistega, kar so si razvijalci zamislili. PEGI ocena 7 je primerna, saj nasilje ni realistično in je prikazano na komičen, risankast način.

Koliko kilometrov je še ostalo?

Zaradi ugasnjenih strežnikov je življenjska doba igre drastično skrajšana. Kar je ostalo, je lokalno večigralstvo in igranje proti računalniško vodenim nasprotnikom. To je lahko zabavno za kakšno uro s prijatelji, a brez sistema napredovanja in odklepanja novih kozmetičnih dodatkov hitro izgubi čar. Lov na trofeje je prav tako močno okrnjen, saj je večina vezana na spletne dosežke, ki jih ni več mogoče pridobiti. Igra je postala digitalna utež za papir, ki ponuja le delček prvotno zamišljene izkušnje. To je žalosten primer, kako lahko odvisnost od spletnih strežnikov uniči potencial igre za prihodnje generacije.

Zadnji krog in postanek v boksih

Micro Machines World Series je zamujena priložnost. Igra, ki bi morala graditi na bogati zapuščini, se spotakne ob lastne ambicije in pomanjkanje vsebine. Za ljubitelje originalov bo morda ponudila kratek preblisk nostalgije, a za vse ostale je na trgu preprosto preveč boljših arkadnih dirkačin. Če jo najdete po zelo ugodni ceni in imate prijatelje za igranje na kavču, boste morda iz nje iztisnili nekaj zabave. V nasprotnem primeru pa se raje odpeljite mimo.

Če ste igro že odigrali in obtičala na vaši polici, ne pozabite, da v Konzolku ponujajo menjavo starih iger. To je odličen način, da financirate nakup novejših in boljših naslovov. Njihova trgovina v ljubljanskem BTC-ju je največja v Sloveniji, osebje pa vam bo z veseljem svetovalo pri naslednjem nakupu. Vedno lahko računate na njihovo strokovnost in odlične cene.