Past Cure (PS4)

Nova akcijska igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Zlovešče sanje nekdanjega elitnega vojaka

Ian stoji sredi bele, sterilne sobe, ko se stene nenadoma sesedejo v temačno nočno moro, polno negibnih porcelanastih lutk. Ta nenadni prehod iz hladne resničnosti v psihološko grozo takoj pokaže nenavadno naravo celotne izkušnje. Fizični plošček za igranje je priskrbela ekipa Konzolka. Igro sem preizkusil na sistemu Sony PlayStation 4. Gre za samosvoj projekt, ki skuša združiti več različnih zamisli v eno celoto. Čeprav ambiciozno zastavljena zasnova hitro vzbudi radovednost, se med igranjem hitro pokažejo tudi očitne razpoke v izvedbi.

Iskanje resnice med resničnostjo in prividi

Past Cure je tretjeosebna akcijska igra s psihološkimi in grozljivimi prvinami, kjer igralci prevzamejo vlogo Iana, nekdanjega elitnega vojaka z nadnaravnimi miselnimi sposobnostmi. Zgodba spremlja njegovo maščevalno pot skozi nevarno kriminalno podzemlje, medtem ko se bori z uničujočimi prividi in propadanjem lastnega uma.

Ianu pri iskanju odgovorov in zdravila pomaga brat Markus, ki iz varnega skrivališča nudi taktične napotke. Dogajanje nenehno niha med hladnim kriminalnim trilerjem in grozljivimi nočnimi morami. Po svojem vzdušju ter mehaniki upočasnjevanja časa naslov spominja na Max Payne, temačni psihološki trenutki pa vlečejo vzporednice z Alan Wake in The Evil Within. Igro je ustvarila neodvisna nemška ekipa Phantom 8 Studio iz Berlina. Za majhen studio je bil to zelo drzen prvenec, saj so želeli ustvariti filmsko doživetje z omejenimi sredstvi.

Upočasnjevanje časa, telepatija in porcelanaste pošasti

Igranje se deli na strelske spopade, tiho prikradanje in beg pred grozotami v sanjskem svetu. Ian razpolaga z dvema ključnima miselnima močema. Prva je upočasnjevanje časa, ki olajša merjenje v glavo med hitrimi strelskimi obračuni. Druga je astralna projekcija, s katero zapusti svoje telo, opazuje položaje stražarjev in na daljavo ugaša varnostne kamere. Vsaka raba teh moči pa terja visok davek. Merilnik razsodnosti se hitro prazni. Padec pod kritično mejo sproži hude vidne motnje. Za umiritev uma mora Ian jemati predpisana pomirjevala, katerih zaloga je strogo omejena.

V nočnih morah strelno orožje pogosto odpove. Tam se morate skrivati pred grozečimi porcelanastimi figurami, ki se premikajo v nenavadnih sunkih. Ko se sredi grozljive tišine v temi nenadoma zaletite v negibno porcelanasto lutko in od panike izpraznite celoten nabojnik v steno, postane jasno, kako hitro lahko zbranost popusti. Napetost v teh labirintih je otipljiva.

Žal pa mehanika trpi zaradi nerodnega vodenja. Bližinski boj deluje togo, udarci nimajo prave teže, merjenje z analogno paličko pa je nenatančno. Tudi sistem skrivanja za ovirami včasih zataji. Klasičnega nabiranja izkušenj ali odklepanja novih veščin tukaj ni. Glavni junak vse svoje sposobnosti obvladuje že na začetku poti.

Dolžina prebijanja skozi podzemlje in nastavitve

Pohod skozi nevarno podzemlje je razmeroma kratek. Časi, zbrani na portalu HowLongToBeat, kažejo, da glavna zgodba zahteva 4 ure igranja. Kdor želi raziskati vse kotičke, bo za zgodbo z dodatnimi vsebinami potreboval 6 ur, enako pa velja za vse vsebine, saj obsežnih stranskih opravil ni.

Gre za povsem enoigralsko izkušnjo. Igra nima večigralskih načinov, prav tako ne podpira sodelovalnega igranja. Povezava s spletom za zagon in dokončanje ni potrebna, zato igranje poteka povsem brez naročnin. Pred pričetkom lahko izberete eno izmed dveh težavnostnih stopenj, Easy ali Normal. Nastavitve dostopnosti so zelo osnovne in ponujajo le vklop podnapisov ter prilagajanje glasnosti zvoka.

Mračna podoba Unreal pogona in zvočna kulisa

Vizualno podobo poganja Unreal pogon, ki ustvarja zanimiv kontrast med hladnimi modernimi zgradbami in umazanimi nočnimi morami. Osvetlitev v temnih prostorih dobro gradi tesnobo. Na konzoli PS4 igra cilja na 30 sličic na sekundo, a med večjimi spopadi prihaja do opaznih padcev tekočnosti. Animacije likov so toge, sovražniki pa se včasih zataknejo ob ovire. Zvočni učinki in ambientalna glasba uspešno stopnjujejo napetost. Govorno nastopanje igralcev je precej monotono in brez pravih čustev. Uporabniški vmesnik ostaja nevsiljiv in čist, saj med raziskovanjem prikazuje le nujne podatke o zdravju ter razsodnosti. Zaradi nasilnih strelskih obračunov in mračnih psiholoških tem je vsebina primerna za starejše najstnike in odrasle igralce.

Lov na skrite skrivnosti in zbirka trofej

Ko se zgodba enkrat zaključi, razlogov za ponovno igranje ni prav veliko. Pripoved je strogo linearna in ne ponuja razvejanih odločitev ali alternativnih koncev. Posamezna poglavja si sledijo v fiksnem zaporedju. Načina New Game Plus ni, po izidu pa niso izšli nobeni vsebinski dodatki. Celotna dogodivščina se tako hitro zaključi v enem samem intenzivnem večeru.

Lovci na priznanja bodo opazili precej skromen nabor izzivov. Igra na sistemu PS4 ponuja točno 13 trofej in nima platinaste trofeje. Za osvojitev vseh trofej je treba igrati na stopnji Normal. Na lažji težavnosti se pojavi premalo nasprotnikov, zato določenih bojnih pogojev ni mogoče izpolniti. Za najbolj vztrajne igralce ponovni preizkus pomeni le dokončanje zgrešenih strelskih nalog.

Končni vtis o temačnem trilerju in preizkus pred nakupom

Past Cure ostaja zanimiv primer ambicioznega indie projekta, ki je poskušal ponuditi vzdušje visokoproračunskih uspešnic z majhno ekipo. Zgodba o Ianu ima privlačno noir ozadje, prehodi med resničnostjo in nočnimi morami pa ustvarijo nekaj pristno nelagodnih trenutkov. Pohvaliti velja prizadevanje ustvarjalcev, da so v eno pripoved vpletli vdiranje v varovana poslopja in srhljive nadrealistične nočne more. Ravno ta žanrski preskok ohranja radovednost skozi celotno zgodbo. V razpravah na spletnih forumih Steam in Reddit so igralci pogosto izpostavili prav ta razkorak med privlačnim noir konceptom ter nerodno izvedbo. Žal nedodelana mehanika streljanja in premikanja preprečuje, da bi se posamezni elementi povezali v povsem usklajeno celoto. Igra deluje kot neobdelan diamant, poln zanimivih zamisli, ki so se ujele v primež tehničnih omejitev.

Igro bodo z zanimanjem odigrali ljubitelji nenavadnih psiholoških trilerjev in zbiratelji samosvojih B-naslovov, ki cenijo drzno atmosfero. Igralci, ki pričakujejo uglajeno strelsko izkušnjo sodobnih akcijskih uspešnic, pa naj jo raje izpustijo. Ker gre za izrazito svojevrsten naslov z deljenimi vtisi, je najbolj smiselno izkoristiti možnost izposoje iger pri Konzolku ter zgodbo preizkusiti povsem brez tveganja.