Past Cure (PS4)

Strelska igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Zdravilo za ambicijo, ki je presegla samo sebe

So igre, ki poskusijo biti vse hkrati in na koncu niso nič od tega. Past Cure je žal šolski primer takšne igre. Ko sem slišal za idejo – mešanica psihološkega trilerja, akcije v stilu Maxa Payna in prikritega delovanja – sem bil navdušen. Končno nekaj drugačnega! A kot se pogosto zgodi, je pot od ideje do izvedbe polna pasti. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je priskrbela izvod za PlayStation 4, da sem se lahko sam prepričal, kam je zašla ta ambiciozna vizija. Žal je končni izdelek zmeden in pusti grenak priokus zamujene priložnosti.

Kaj je sploh Past Cure?

Past Cure je akcijska pustolovščina s poudarkom na pripovedovanju zgodbe, ki jo je razvil majhen neodvisni nemški studio Phantom 8. V vlogi Iana, nekdanjega elitnega vojaka, se prebujamo iz nočne more, ki je postala resničnost. Po letih mučenja v tajnih vojaških poskusih je Ian pridobil nadnaravne sposobnosti, kot sta upočasnjevanje časa in astralna projekcija, a za ceno lastnega razuma. Igra nas popelje na lov za odgovori in maščevanjem, pri čemer preklaplja med sivo resničnostjo in popačenimi, nadrealističnimi sanjskimi svetovi. Predstavljajte si mešanico med igrama, kot so Max Payne, Alan Wake in celo delčki serije Silent Hill, a brez fines in proračuna, ki so te naslove naredili legendarne. Žal se Past Cure spotakne pri poskusu združitve vseh teh elementov v smiselno celoto.

Ko mehanike ne najdejo skupnega jezika

Igranje je razdeljeno na tri glavne dele: strelske spopade, prikrito delovanje in reševanje miselnih ugank v sanjskih sekvencah. Na papirju se to sliši odlično, v praksi pa noben od teh elementov ne deluje zares dobro. Streljanje je okorno, orožja nimajo pravega občutka, sovražniki pa so generični in predvidljivi. Sposobnost upočasnjevanja časa, ki bi morala biti osrednji del akcije, je premalo izkoriščena in ne ponuja taktične globine kot v Maxu Paynu. Prikriti deli so še bolj problematični. Sovražnikova umetna inteligenca je smešno slaba, kar pomeni,
da se lahko večinoma preprosto sprehodite mimo njih. Ko pa vas opazijo, se igra spremeni v kaos, saj kontrole niso dovolj odzivne za hitro reagiranje. Najbolj zanimivi so sanjski deli, kjer rešujemo uganke z uporabo astralne projekcije za izklapljanje kamer ali iskanje kod. A tudi te sekvence hitro postanejo ponavljajoče in frustrirajoče zaradi nejasnih ciljev. Spomnim se trenutka, ko sem pol ure taval po identičnih hodnikih, ker nisem vedel, da moram s pomočjo astralne projekcije pritisniti stikalo, skrito za vogalom, ki ga kamera sploh ni prikazovala.

Praktične podrobnosti

Če vas kljub vsemu igra zanima, je tukaj nekaj ključnih informacij. Past Cure je izključno enoigralska izkušnja, brez kakršnihkoli večigralskih ali sodelovalnih načinov. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo porabili približno 6 do 8 ur, kar je precej kratko. Igra ponuja štiri težavnostne stopnje, vključno z načinom Nightmare, ki se odklene po prvem preigravanju. Za igranje ne potrebujete spletne naročnine, saj ni spletnih funkcij. Igra na disku za PlayStation 4 zasede okoli 6 GB prostora, kar je danes prava redkost. Žal pa igra ne ponuja veliko dostopnostnih nastavitev, kar bi lahko otežilo igranje nekaterim igralcem.

Tehnična zmedenost

Razvijalci pri Phantom 8 so očitno imeli velike ambicije, ki pa so jih omejile tehnične zmožnosti. Igra je narejena v pogonu Unreal Engine 4, a končni videz spominja na igre iz obdobja PlayStation 3. Modeli likov so leseni, animacije okorne, okolja pa pusta in brez življenja. Med igranjem na konzoli PlayStation 4 sem opazil pogoste padce sličic na sekundo, še posebej med intenzivnejšimi spopadi. Zvokovna podlaga je pozabljiva, glasovno igranje pa je na trenutke tako monotono, da deluje skoraj komično. Glavni lik Ian zveni enako, ne glede na to, ali mirno govori po telefonu ali beži pred pošastmi. Igra ima oceno PEGI 16 zaradi nasilja in grobih besed, a nič v njej ni zares šokantno ali pretresljivo.

Ali se splača vrniti v preteklost?

Past Cure nima praktično nobene vrednosti za ponovno igranje. Ko enkrat zaključite kratko zgodbo, ni razlogov, da bi se vrnili. Ni stranskih misij, ni zbirateljskih predmetov, ni različnih poti ali odločitev, ki bi vplivale na razplet. Tudi lov na trofeje ni posebej zanimiv. Razvijalci niso napovedali nobenih dodatkov ali razširitev, kar pomeni, da je to, kar dobite na disku, vse, kar boste dobili. Igra se konča na način, ki namiguje na nadaljevanje, a glede na slab sprejem je malo verjetno, da ga bomo kdaj videli. To je izkušnja za eno popoldne, ki jo boste verjetno hitro pozabili.

Sklepne misli in nasvet iz Konzolka

Past Cure je žal primer igre, ki si je zadala prevelik cilj. Poskus združitve treh različnih žanrov se je izjalovil in rezultat je površna izkušnja, ki ne blesti na nobenem področju. Zgodba ima potencial, a jo pokopljejo slabo igranje in tehnične pomanjkljivosti. Igro bi priporočal le največjim ljubiteljem psiholoških trilerjev, ki so pripravljeni spregledati številne napake v zameno za nekaj ur drugačne, čeprav pomanjkljive izkušnje.

Če niste prepričani, ali je igra za vas, je to odličen primer, kjer pridejo prav storitve Konzolka. V njihovi poslovalnici v BTC-ju v Ljubljani si lahko igro izposodite in jo preizkusite, preden se odločite za nakup. Tako se izognete razočaranju. Če pa ste jo že odigrali in vam oblega polico, jo lahko prinesete v menjavo in dobite popust pri nakupu nove igre. Njihov sistem menjave staro za novo je eden najboljših v Sloveniji in pameten način za financiranje igričarskega hobija.