My Little Riding Champion (PS4)

Simulacijska igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Sanjarjenje o konjih ali nočna mora z igralnim ploščkom?

Priznam, včasih si želim preprostejše igre. Takšne, ki ne zahtevajo stotin ur brušenja opreme ali učenja zapletenih kombinacij. Želim si le sprostitve. Ko sem v roke dobil izvod igre My Little Riding Champion iz Konzolkotove poslovalnice v BTC-ju, sem upal na točno to: prijetno, sproščujočo izkušnjo jahanja v slikovitem svetu. Na papirju je vse zvenelo idilično – skrb za konja, tekmovanja, odprt svet. A kot se pogosto zgodi, je pot od papirja do zaslona polna ovir. V tem primeru so te ovire visoke, slabo postavljene in obdane z bodečo žico tehničnih težav. Preizkusil sem jo na konzoli PlayStation 4.

Kaj je sploh ta igra?

My Little Riding Champion je v osnovi simulacijska pustolovščina, namenjena predvsem mlajšim igralcem in ljubiteljem konj. Prevzamete vlogo deklice, ki po stricu podeduje jahalni klub in si mora z zmagami na tekmovanjih povrniti staro slavo. Razvijalec Caipirinha Games in založnik Toplitz Productions sta si zamislila odprt svet, kjer boste izbirali svojega konja, skrbeli zanj, ga trenirali in se z njim povezali. Igra poskuša združiti elemente skrbi za žival, kot jih vidimo v igrah tipa Nintendogs, z raziskovanjem odprtega sveta, ki bežno spominja na preprostejše različice iger, kot je The Legend of Zelda: Breath of the Wild, a seveda v precej manjšem in manj dodelanem obsegu. Kaj je My Little Riding Champion? Je poskus ustvariti sanjsko igro za vse ljubitelje konj, ki pa se spotakne ob lastne ambicije in tehnične pomanjkljivosti.

Ko se galop spremeni v polžji tempo

Osrednja mehanika igre je seveda jahanje. In tu se začnejo največje težave. Upravljanje konja je preprosto grozljivo. Konj se odziva z zamikom, je okoren in pogosto nepredvidljiv. Namesto elegantnega preskakovanja ovir sem večino časa porabil za boj z analogno paličko, da bi konja sploh usmeril v pravo smer. Vsak skok se zdi kot met kocke – včasih uspe, pogosto pa se boste zaleteli v oviro, čeprav ste skočili ob pravem času. To frustrirajoče upravljanje uniči tisto, kar bi moralo biti srce igre. Spomnim se misije, kjer sem moral z vozom prepeljati turista po vasi. Fizika voza je bila tako slaba, da sem se ob vsakem manjšem zavoju skoraj prevrnil, vožnja pa je trajala neskončno dolgo in je bila bolj mučna kot zabavna. Skrb za konja, kot je krtačenje in čiščenje kopit, je izvedena kot preprosta mini igra, ki hitro postane monotona. Napredovanje je vezano na zmage na tekmovanjih, a zaradi slabega upravljanja je vsaka zmaga bolj odvisna od sreče kot od spretnosti.

Praktične podrobnosti za bodoče jahače

Če se vseeno odločite za nakup, je tukaj nekaj ključnih informacij. Igra je izključno enoigralska izkušnja, brez kakršnihkoli možnosti za lokalno ali spletno večigralstvo. Po podatkih založnika naj bi glavna zgodba ponujala več kot 15 ur igranja, vendar spletna stran HowLongToBeat.com nima zbranih podatkov. Po moji izkušnji in mnenju skupnosti na spletu boste glavno zgodbo zaključili v približno petih do osmih urah. Za spletne funkcije ne potrebujete naročnine na PlayStation Plus, saj jih igra preprosto nima. Na voljo ni niti medplatformnega igranja. Igra na disku zavzame približno 2 GB prostora, kar je za današnje standarde zelo malo. Na voljo ni posebnih nastavitev težavnosti ali dostopnostnih možnosti, kar je škoda, saj bi lažja težavnost morda omilila težave z upravljanjem.

Tehnična plat igre: ni vse bleščeče

Grafično je igra videti kot izdelek iz zgodnje dobe PlayStation 3 konzole. Modeli likov so togi, njihove animacije pa nenaravne, pogosto med pogovori sploh ne odpirajo ust. Svet je sicer velik, a prazen in brez življenja, z malo podrobnostmi in ponavljajočimi se elementi. Zvočna podlaga je pozabljiva, glasovno igranje pa je milo rečeno amatersko in pogosto moteče. Med igranjem sem naletel na kar nekaj tehničnih težav, vključno z liki, ki se zatikajo v okolico, in občasnimi padci sličic na sekundo, čeprav grafika ni zahtevna. Igra ima PEGI 3 oceno, kar pomeni, da je primerna za vse starosti in ne vsebuje nasilja ali neprimerne vsebine. Uporabniški vmesnik je preprost, a hkrati zastarel in neintuitiven.

Bo vaš konj tekel na dolge proge?

Ko enkrat zaključite glavno zgodbo, My Little Riding Champion ponuja zelo malo razlogov za ponovno igranje. V svetu lahko sicer opravljate stranske misije, kot je prevažanje turistov, a te so preveč enolične, da bi vas zadržale dlje časa. Ni načina New Game+ ali kakršnihkoli sezonskih posodobitev. Najbolj bizaren element dolgoživosti je dosežek, ki od igralca zahteva, da v igri preživi 24 ur realnega časa na konju. To ne pomeni 24 ur igranja, ampak dobesedno 24 ur, ko je vaš lik na konju. Številni igralci na spletu poročajo, da so morali pustiti konzolo prižgano čez noč z elastiko na igralnem ploščku, da so dobili ta dosežek. To ni vsebina, to je mučenje.

Zaključna misel in nasvet iz Konzolka

My Little Riding Champion je igra, ki jo je težko priporočiti. Kljub dobri zamisli in ciljanju na nišno občinstvo jo pokopljejo katastrofalno upravljanje, zastarela tehnologija in pomanjkanje vsebine. Morda bodo najmlajši in najbolj potrpežljivi ljubitelji konj v njej našli nekaj veselja, a večina igralcev bo verjetno odnehala zaradi frustracij. To je odličen primer igre, pri kateri bi bilo pametno izkoristiti katero od storitev, ki jih ponuja Konzolko. Ker niste prepričani o kakovosti, si lahko igro najprej izposodite in jo preizkusite. Če vam ne bo všeč, jo preprosto vrnete in se izognete razočaranju. Če pa ste jo že kupili in obupali, ne pozabite, da v Konzolku ponujajo menjavo starih iger za nove. Svoje razočaranje lahko tako zamenjate za popust pri nakupu nečesa preverjeno boljšega. Njihovo strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo in pomagalo najti igro, ki bo resnično vredna vašega časa.