Hello Neighbor 2 (PS4)

Grozljiva igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Sosed, spet si nekaj naklepal?

Spomnim se, kako sem pred leti ob igranju prvega Hello Neighbor grizel nohte in se spraševal, ali me bo sosed s pletenimi brki zalotil med vohljačanjem po njegovi kleti. Bilo je napeto, malce okorno, a nedvomno nepozabno. Ko mi je ekipa iz Konzolka poslala nadaljevanje, sem se z veseljem in kančkom strahu vrnil v predmestje Raven Brooks, da vidim, kaj se je spremenilo. Tokrat sem se v skrivnosti poglobil na konzoli PlayStation 4, pripravljen na novo dozo srhljivega sosedskega nadzora.

Novinar na sledi skrivnosti

Hello Neighbor 2 je v svojem bistvu srhljiva pustolovska igra z močnim poudarkom na reševanju ugank in prikradanju. Prevzamemo vlogo Quentina, preiskovalnega novinarja, ki se odloči razvozlati skrivnost izginotij v na videz mirnem mestecu Raven Brooks. Glavni osumljenec je seveda zloglasni gospod Peterson, naš stari znanec iz prvega dela, ki pa je po dogodkih izvirnika tudi sam izginil. Igra nas tako postavi v odprt svet celotnega mesteca, kjer moramo vdirati v različne hiše, zbirati namige in sestavljati koščke večje uganke. Če bi jo moral primerjati, bi rekel, da je mešanica napetosti iz igre Alien: Isolation, le da namesto ksenomorfa za ovratnik diha sosed, in reševanja okoljskih ugank, ki spominjajo na serijo We Were Here, a v enoigralski preobleki. Razvijalci Eerie Guest so poskušali nadgraditi formulo prve igre, predvsem z razširitvijo igralnega območja in uvedbo več likov, ki jih nadzoruje umetna inteligenca.

Vohljanje, skrivanje in občasno obupavanje

Osrednja zanka igranja je preprosta: vstopi v hišo, najdi ključne predmete, reši uganko in se pri tem izogni stanovalcu. Vsak prebivalec Raven Brooksa ima svoje navade in rutino, ki se ju umetna inteligenca trudi prilagajati našim potezam. Če nas bo sosed večkrat zalotil pri vstopu skozi okno, bo tja naslednjič morda nastavil past. Ta ideja je v teoriji odlična, a v praksi deluje polovičarsko. Pogosto se je zgodilo, da se je umetna inteligenca preprosto zataknila za kos pohištva ali pa me je opazila skozi zidove, kar je vodilo v frustrirajoče trenutke. Spomnim se, kako sem se petnajst minut skrival v omari, medtem ko je pek, eden od novih sosedov, nepremično stal pred njo in mrmral sam vase. Komičen, a hkrati moteč trenutek. Upravljanje z likom je na žalost ostalo precej okorno, predvsem pri skakanju in interakciji s predmeti, kar je pogosto vir nepotrebne jeze, ko poskušamo na hitro pobrati ključ, medtem ko nam je sosed za petami. Uganke so po drugi strani bolj logične kot v prvem delu in zahtevajo predvsem dobro opazovanje okolice.

Praktične podrobnosti za vsakega novinarja

Če se boste podali v Raven Brooks, vedite, da je igra izključno enoigralska izkušnja. Ne pričakujte sodelovanja s prijatelji, saj ni ne spletnega ne lokalnega večigralstva. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo potrebovali približno 4 do 5 ur, kar je precej kratko. Za prenos na disk konzole PlayStation 4 si rezervirajte okoli 5.4 GB prostora. Igra ponuja nekaj osnovnih nastavitev dostopnosti, kot so prilagoditev glasnosti posameznih zvokov in možnost prerazporeditve gumbov na kontrolerju, kar je pohvalno. Za igranje ne potrebujete nobene spletne naročnine, saj je celotna vsebina na voljo brez povezave. Na voljo ni različnih težavnostnih stopenj, zato je izziv za vse igralce enak.

Risankasta groza z napakami

Grafično je igra zvesta svojemu risankastemu slogu, ki ustvarja zanimiv kontrast med prijetno vizualno podobo in srhljivim vzdušjem. Na konzoli PlayStation 4 pa se žal pozna, da tehnična plat ni bila prioriteta. Število sličic na sekundo pogosto opazno pade, kar kvari izkušnjo, nalagalni časi med območji pa so lahko dolgi. Zvok je soliden, glasba se dinamično prilagaja dogajanju in nas opozarja na bližino nevarnosti, a sem med igranjem naletel na kar nekaj hroščev. Predmeti so mi izginjali iz rok, enkrat sem celo padel skozi tla v neskončno praznino. Igra ima PEGI oceno 12, saj vsebuje blago nasilje in strašljive prizore, a brez krvi ali kletvic, zato je primerna tudi za mlajše najstnike.

Se splača vrniti v sosesko?

Hello Neighbor 2 ponuja približno 6 ur vsebine za tiste, ki želijo odkriti vse skrivnosti in zbrati vse trofeje. Po končani zgodbi ni veliko razlogov za ponovno igranje, saj so uganke in lokacije predmetov vedno enake. Razvijalci so izdali nekaj plačljivih dodatkov (DLC), ki razširijo zgodbo in dodajo nove lokacije, a osnovna igra sama po sebi nima velike trajnosti. Skupnost na forumih, kot je Reddit, je glede igre razdeljena. Mnogi hvalijo izboljšave v primerjavi s prvim delom, predvsem bolj smiselne uganke, medtem ko drugi kritizirajo kratko dolžino in številne tehnične težave, ki kazijo celotno izkušnjo.

Končna sodba in nasvet iz Konzolka

Hello Neighbor 2 je korak v pravo smer za franšizo, a se na poti spotakne ob lastne ambicije. Ideja o odprtem svetu z več pametnimi nasprotniki je odlična, vendar je izvedba pomanjkljiva in polna tehničnih težav, vsaj na starejši generaciji konzol. Igra bo všeč ljubiteljem prvega dela in tistim, ki uživajo v lažjih srhljivih pustolovščinah z ugankami. Če pa pričakujete izpiljeno prikradalsko izkušnjo ali vas motijo hrošči, potem raje počakajte na popust.

Glede na kratko dolžino igre je to odličen kandidat za Konzolkovo storitev izposodi in igraj. Tako lahko igro preizkusite brez večjega tveganja. Če pa ste jo že odigrali in vam zdaj leži na polici, ne pozabite, da v Konzolku ponujajo menjavo starih iger za nove. Svojo staro igro lahko prinesete in jo zamenjate za dobropis pri nakupu naslednje uspešnice. Njihova ekipa strokovnjakov vam bo z veseljem svetovala in pomagala najti nekaj po vašem okusu.