41 Hours (PS4)

Nova strelska igra za PlayStation 4 in PlayStation 5

Včasih se na mizi znajde igra, ki je tako očitno plod strasti ene same osebe, da jo je težko ocenjevati po enakih merilih kot visokoproračunske naslove. Takšna je 41 Hours, ki sem jo prejel od ekipe Konzolka in jo takoj naložil na svoj zvesti PlayStation 4. Že sam opis o znanstveniku, ki išče svojo ženo med nezemljani in časovnimi popačenji, je bil dovolj bizaren, da je vzbudil mojo radovednost. Končni izdelek je... no, vsekakor je izkušnja.

Znanstvenik proti celemu svetu

41 Hours je v svojem jedru prvoosebna strelska igra. V vlogi ste znanstvenika Ethana, ki ga deloholizem pripelje do tega, da izgubi stik s svojo ženo, nato pa jo mora iskati sredi kaosa, ki vključuje paravojaške enote, nezemljane in celo zombije. Zgodba, predstavljena skozi stripovske sličice, je ambiciozna mešanica znanstvene fantastike in teorij zarote. Igro je razvil majhen studio Texelworks, kar se pozna na vsakem koraku. Poskuša ujeti občutek iger, kot je Half-Life, z mešanjem streljanja in preprostih ugank, a ji primanjkuje uglajenosti in proračuna, da bi se jim lahko približala. Kljub temu je osnovna ideja o iskanju resnice v svetu, polnem nadnaravnih sposobnosti, kot so telekineza in upočasnjevanje časa, dovolj zanimiva, da vas potegne naprej.

Streljanje z napako v matriki

Igranje na konzoli PlayStation 4 je mešanica dobrih idej in nerodne izvedbe. Streljanje je osrednji del, a orožja nimajo pravega občutka teže. Upravljanje z analogno paličko na krmilniku DualShock 4 je pogosto okorno in nenatančno, tudi pri najvišji občutljivosti. Ethan ima na voljo tudi posebne sposobnosti, kot sta nevidnost in upočasnjevanje časa, ki so na papirju odlične, a v praksi prepogosto vodijo v komične situacije. Sovražniki so namreč tako nepredvidljivi v svoji preprostosti, da včasih preprosto tečejo v steno ali pa se zataknejo za predmete. Nekoč sem celotno skupino vojakov premagal tako, da sem se skril za vogal, oni pa so se eden za drugim zaletavali v oviro pred mano. Težavnost niha in včasih vas igra zasuje z valovi sovražnikov, ki jih je zaradi okornih kontrol težko premagati. Vse skupaj deluje kot projekt, ki bi potreboval še nekaj mesecev poliranja.

Praktične podrobnosti

Če se odločite za to pustolovščino, vedite, da gre za izključno enoigralsko izkušnjo. Večigralstva ni, zato za igranje ne potrebujete spletne naročnine. Glede na podatke s spletnih strani, kot je HowLongToBeat, vam bo glavna zgodba vzela približno devet ur. To je relativno kratka izkušnja, razdeljena na enajst poglavij. Razvijalci sicer omenjajo dvajset ur igranja, a to verjetno velja za tiste, ki bodo raziskali vsak kotiček ali se večkrat zataknili pri kateri od ugank. Igra na disku ne zavzame pretirano veliko prostora, kar je plus za lastnike konzol PS4 s polnimi diski. Težavnostnih nastavitev je malo, prav tako ni veliko možnosti za prilagajanje igralne izkušnje.

Tehnična plat na PlayStation 4

Tukaj 41 Hours pokaže svoja leta in omejen proračun. Grafična podoba na konzoli PlayStation 4 spominja na igre z generacijo starejše konzole. Teksture so pogosto zamegljene, modeli likov preprosti, okolice pa delujejo prazno. Umetniški slog s stripovskimi vmesnimi sekvencami je sicer simpatičen, a med samim igranjem se boste soočili s številnimi tehničnimi težavami. Pogostost sličic na sekundo redno pada, še posebej v bolj intenzivnih spopadih, kar otežuje merjenje. Med mojim preigravanjem sem naletel na kar nekaj hroščev, od lebdečih predmetov do sovražnikov, ki so se preprosto nehali premikati. Zvok je prav tako povprečen, z generičnimi zvočnimi učinki orožij in neprepričljivim glasovnim igranjem. Igra vsebuje nasilje, a zaradi preproste grafike ni posebej nazorno in je primerna za odrasle igralce, ki jih tehnične pomanjkljivosti ne motijo.

Ali se splača vrniti?

Ko enkrat zaključite približno deveturno kampanjo, vas v svetu 41 Hours ne čaka veliko. Ker ni večigralskega načina, je ponovno igranje odvisno zgolj od vaše želje po ponovnem doživetju zgodbe ali lovu na trofeje. Sistem trofej na konzoli PlayStation je sicer prisoten in lovcem na platine ponuja nekaj dodatnega dela, a večina igralcev verjetno ne bo našla razloga za drugi prehod. Igra nima napovedanih dodatkov ali sezonskih posodobitev, kar pomeni, da je vsebina, ki jo dobite ob nakupu, vse, kar boste dobili. Zaradi linearne narave in pomanjkanja različnih poti ali odločitev je izkušnja vsakič precej podobna.

Za koga je torej 41 Hours?

Na koncu je 41 Hours igra, ki jo je težko priporočiti brez zadržkov. Gre za tehnično pomanjkljiv in pogosto neroden izdelek, ki pa ima v sebi kanček šarma in ambicije. Če ste igralec, ki uživa v iskanju bizarnih in tako slabih, da so že dobrih iger, bi vam znala biti zanimiva. Vsi ostali, ki iščete uglajeno strelsko izkušnjo, jo raje preskočite. Glavna pomanjkljivost je preprosto to, da nobena od njenih mehanik ne deluje zares dobro.

To je popoln primer igre, za katero se splača izkoristiti storitev izposoje v Konzolku. Za nekaj evrov lahko potešite svojo radovednost, ne da bi se zavezali k polni ceni. Če pa jo kupite in končate v enem vikendu, ne pozabite, da Konzolko ponuja odlične pogoje za menjavo starih iger. Svojo kopijo lahko prinesete in jo zamenjate za popust pri nakupu nečesa, kar je tehnično bolj dovršeno.