Phantasy Star III (SEGA MEGA DRIVE) - rabljeno

Obnovljena RPG igra za Sega Mega Drive z 2-letno garancijo

So, kje so vsi oboževalci pozabljenih biserov iz 16-bitne dobe? Priznam, včasih me prime, da iz zaprašene škatle potegnem staro konzolo in se potopim v nekaj, kar današnji igričarski svet preprosto ne ponuja več. Tokrat je na vrsto prišel Phantasy Star III, igra, ki je v svojem času veljala za črno ovco legendarne serije. Izvod, ki sem ga dobil v Konzolkovi poslovalnici v BTC-ju, me je takoj spomnil na čase, ko so bile igre še zavite v skrivnost in je vsaka škatla obljubljala epsko pustolovščino. In ta obljuba je bila, milo rečeno, zapletena. Igro sem preizkusil na originalni strojni opremi, konzoli Sega Mega Drive, za katero je bila tudi narejena.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se poglobimo v tri generacije junakov, je vredno omeniti, da je nakup rabljene igre pri Konzolku pogosto pametnejša odločitev od nakupa nove. Vsaka rabljena igra, ki pride v njihove roke, je podvržena strogemu testiranju. Preverijo delovanje vseh funkcij in načinov igranja, da se zagotovi brezhibna izkušnja. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre standardno enoletno garancijo, Konzolko za vse rabljene igre ponuja podaljšano dvoletno garancijo. To pomeni večjo varnost za manj denarja. Cena je seveda bistveno nižja, kar omogoča lažji dostop do klasičnih naslovov. Tudi stroški izposoje so nižji, kar je idealno za tiste, ki bi radi igro preizkusili pred nakupom. Pomembno je vedeti, da na kartici ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjih lastnikov; igra je povsem čista in pripravljena na novo pustolovščino. Edina razlika je, da manjka originalna folija, sama kartica pa je v odličnem stanju. In ko boste končali, ne pozabite, da lahko tako nove kot rabljene igre zamenjate po sistemu staro za novo in si tako znižate ceno naslednjega nakupa.

Družinska saga na vesoljski ladji

Phantasy Star III: Generations of Doom je japonska RPG igra, ki jo je leta 1990 (v Evropi 1991) izdal nihče drug kot Sega, ekskluzivno za svojo konzolo Sega Mega Drive. Igra se na prvi pogled zdi kot klasična fantazijska pravljica, a pod površjem skriva znanstvenofantastično srce. Zgodba se osredotoča na tisočletni konflikt med dvema rasama, Orakijci in Lajanci, ki živijo na ogromni vesoljski ladji, ne da bi se tega sploh zavedali. Kar igro loči od tekmecev, kot sta Final Fantasy ali Dragon Quest, je njen ambiciozen sistem generacij. Pustolovščino začnete kot princ Rhys, a vaša odločitev, s kom se boste poročili, neposredno vpliva na to, kdo bo vaš potomec in glavni junak v naslednjem poglavju. Ta mehanika se ponovi še enkrat, kar vodi do štirih različnih koncev.

Poroke, potomci in pohodniška monotonija

Igranje v svojem jedru sledi preverjeni formuli poteznih spopadov in raziskovanja sveta. Premikate se po zemljevidu, vstopate v mesta in temačne ječe, naključna srečanja s sovražniki pa vas prestavijo na bojni zaslon. Bojni sistem je preprost, morda celo preveč. Upravljate ga preko ikon, na voljo pa je tudi možnost samodejnega bojevanja, ki pohitri sicer počasne spopade. Velika novost je sistem tehnik (magij), ki jih ne pridobivate z nivoji, temveč jih imate na voljo že od začetka. Njihovo moč lahko v mestih prerazporejate in prilagajate svojemu stilu igranja. Najbolj izstopajoča mehanika pa je seveda sistem generacij. Na koncu prvega in drugega dejanja igre izberete nevesto, kar določi, ali bo vaš sin mečevalec, mag ali nekaj vmes. To vpliva na njegove sposobnosti in na to, katere sopotnike boste srečali. Žal pa ta ambiciozna ideja ni povsem izkoriščena. Poti se sicer razvejajo, a se proti koncu znova združijo v precej podobne zaključke. Humorja v igri ni veliko, a sem se nasmejal ob spoznanju, da dva ključna lika, kiborga Wren in Mieu, preživita vse tri generacije in verjetno ob misli na njuno pokojnino le nemočno skomigneta z rameni.

Praktične podrobnosti za popotnike skozi čas

Če se boste podali na to večgeneracijsko pot, pričakujte, da boste za glavni del zgodbe porabili približno 17 do 18 ur, kot navaja stran HowLongToBeat.com. Za popolno raziskovanje vseh štirih vej zgodbe in iskanje vseh skrivnosti pa boste potrebovali okoli 25 ur. Igra je izključno enoigralska izkušnja, brez kakršnihkoli večigralskih ali spletnih načinov. Ker gre za igro na kartici za Sega Mega Drive, ni nobenih skrbi glede velikosti prenosa ali popravkov prvega dne. Na voljo ni nobenih težavnostnih nastavitev, zato je izkušnja za vse enaka – zmerno zahtevna, a nikoli tako brutalna kot pri predhodniku, Phantasy Star II. Dostopnostnih možnosti v tistem času seveda še niso poznali.

16-bitna lepota z nekaj gubami

Tehnično je Phantasy Star III mešanica občutkov. Grafično se oddaljuje od anime stila prejšnjih iger in ponuja bolj srednjeveški, realističen videz likov in okolice. To je nekatere oboževalce zmotilo, a samo po sebi ni slabo. Problem nastane v bitkah. Medtem ko so sovražniki lepo narisani, so animacije napadov vaših junakov in sovražnikov skoraj neobstoječe. Pogosto se zgodi le rahel trzljaj lika ali blisk svetlobe, kar deluje precej statično in dolgočasno. Glasbena podlaga, ustvarjena s prepoznavnim FM sintetizatorjem konzole Sega Mega Drive, je na trenutke epska in nepozabna, spet drugič pa malce generična. Hroščev med igranjem nisem opazil, igra teče gladko, kot se za izdelek iz zlate dobe 16-bitnih konzol spodobi.

Se splača obuditi preteklost?

Phantasy Star III ponuja precejšnjo mero ponovnega igranja, saj vas bo radovednost verjetno gnala, da preizkusite vse štiri možne poti in vidite, kako se zgodba spremeni z različnimi potomci. Vsaka veja zgodbe ponuja nekoliko drugačne sopotnike in izzive, kar je za tiste čase predstavljalo izjemen dosežek. Po koncu igre ni načina New Game+ ali dodatnih vsebin, a že samo raziskovanje vseh generacijskih linij ponuja dovolj vsebine za svoj denar. Lov na dosežke takrat seveda še ni bil v modi, zato je motivacija za ponovno igranje zgolj v odkrivanju zgodbe.

Zaključek: Ambicija pred izvedbo

Phantasy Star III je fascinanten eksperiment, ki si je upal biti drugačen. Njegov generacijski sistem je bil revolucionarna ideja, ki pa žal ni bila izpeljana do svojega polnega potenciala. Igra je najboljša, ko jo gledamo kot samostojen naslov, in ne kot del slovite serije. Priporočam jo vsem ljubiteljem retro RPG iger, ki iščejo nekaj unikatnega in so pripravljeni spregledati nekatere tehnične pomanjkljivosti, predvsem počasne in neimpresivne bitke. Če ste novinec v seriji, morda začnite s četrtim delom, a če vas mika nekaj resnično drugačnega, je Phantasy Star III vreden vaše pozornosti.

Če niste prepričani, ali je ta retro izkušnja za vas, vas spomnim na Konzolkovo storitev varnostni pas. Igro si lahko najprej izposodite in jo preizkusite. Če vam ne bo všeč, jo preprosto vrnete. In ko jo boste preigrali, ne pozabite, da ima Konzolko najboljši sistem menjave staro za novo v Sloveniji. Svojo staro igro prinesete in jo uporabite kot dobropis pri nakupu nove. To je odličen način za financiranje igričarskega hobija. Njihova ekipa strokovnjakov vam bo z veseljem svetovala, saj so tudi sami navdušeni igralci.