Tennis World Tour 2 (SWITCH)

Športna igra za Nintendo Switch in Nintendo Switch 2

Je to končno as, ali le še ena dvojna napaka?

Priznam, da sem bil skeptičen. V zadnjih letih smo dobili bore malo zares dobrih teniških iger, ki bi ujele dramo in veščino pravega dvoboja. Večinoma smo bili priča lesenim animacijam in fiziki žogice, ki se je obnašala kot poskočni krompir. Zato sem z zadržanim optimizmom v roke vzel Tennis World Tour 2. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je za potrebe te ocene posodila izvod za Nintendo Switch. Želel sem si verjeti, da so razvijalci prisluhnili kritikam prvega dela in da bomo končno dobili teniško simulacijo, vredno našega časa. A kot se je izkazalo, je pot do vrha ATP lestvice tlakovana z mnogimi frustracijami.

Kaj sploh poskuša biti Tennis World Tour 2?

V svojem jedru je Tennis World Tour 2 resna športna simulacija, ki jo je razvil studio Big Ant, znan po seriji AO Tennis. Igra poskuša biti nekakšen duhovni naslednik legendarne serije Top Spin, kjer sta ključna natančnost in časovno usklajeno udarjanje žogice. Na voljo je spodoben nabor licenciranih igralcev, kot sta Roger Federer in Rafael Nadal, ter nekaj uradnih igrišč. Osrednji del igre je karierni način, kjer ustvarite svojega igralca in ga vodite skozi turnirje, upravljate sponzorje in opremo ter se poskušate prebiti na svetovni vrh. Poleg tega so na voljo še posamični dvoboji ter igra dvojic, tako lokalno kot preko spleta.

Kaj je Tennis World Tour 2? To je teniška simulacija, ki stavi na realizem, natančno merjenje udarcev in taktično igranje. Ponuja karierni način, spletno večigralstvo in nabor znanih teniških imen, a se na platformi Switch bori s tehničnimi pomanjkljivostmi.

Občutki na igrišču so mešani

Razvijalci so se očitno osredotočili na mehaniko udarcev. Vse se vrti okoli pravilnega časovnega pritiska na gumb – predolgo držanje pošlje žogico v avt, prekratek pritisk pa pomeni šibek udarec. Tudi sistem serviranja je prenovljen in zahteva nekaj vaje za obvladovanje. Ko vse deluje, kot mora, je občutek ob zmagovalnem udarcu res zadovoljujoč. A ti trenutki so prepogosto prekinjeni z globokimi frustracijami. Upravljanje igralca je okorno in premikanje po igrišču deluje leseno. Večkrat se mi je zgodilo, da moj igralec preprosto ni zamahnil proti žogici, čeprav sem pravočasno pritisnil gumb, ker se je animacija gibanja zataknila. To je še posebej očitno pri igri na mreži, ki je praktično neuporabna. Umetna pamet nasprotnikov je prav tako nezanesljiva; na lažjih težavnostih delajo nenehne dvojne napake, na težjih pa včasih vračajo nemogoče žogice. Vse skupaj pokvari še nenavaden sistem kartic, ki jih lahko uporabite med dvobojem za začasne izboljšave. Deluje kot nepotreben dodatek, ki ruši potopitev v realistično izkušnjo.

Praktične podrobnosti za bodoče prvake

Če se odločite za pot profesionalca, vas čaka kar nekaj ur igranja. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavni del kariernega načina porabili približno 10 do 12 ur. Igra ponuja tako lokalno kot spletno večigralstvo za do štiri igralce v dvojicah, za kar boste seveda potrebovali aktivno naročnino na Nintendo Switch Online. Na voljo so različne težavnostne stopnje, a kot omenjeno, je najlažja praktično samodejna in ne ponuja nobenega izziva. Igra na kartici zasede približno 3.7 GB prostora, a pričakujte še dodaten prenos popravkov, ki so nujni za vsaj približno stabilno delovanje. Navzkrižnega igranja med platformami žal ni.

Tehnična plat na Switchu razočara

Tu pa igra na žalost doživi svoj največji poraz. Razumem, da je Nintendo Switch manj zmogljiva konzola, a Tennis World Tour 2 je videti kot igra iz obdobja PlayStationa 3. Ločljivost je nizka, teksture so zamegljene, celotna podoba pa deluje motno in sprano. Še huje je v prenosnem načinu, kjer število sličic na sekundo pogosto pade, kar pri igri, ki zahteva natančno odzivnost, uniči vso izkušnjo. Zvok je precej osnoven – slišimo udarce žogice, stokanje igralcev in aplavz občinstva, a manjka komentator, zaradi česar so dvoboji tihi in brez pravega vzdušja. Igra ima PEGI 3 oceno, kar pomeni, da je primerna za vse starosti in ne vsebuje spornih vsebin. Kljub temu pa tehnične težave in okorno upravljanje pomenijo, da za mlajše igralce preprosto ni dovolj zabavna.

Bo igra ostala v vaši torbi za tenis?

Karierni način ponuja dovolj vsebine za nekaj časa, a zaradi ponavljajočih se nalog in pomanjkanja globine sčasoma postane monoton. Spletno igranje bi lahko podaljšalo življenjsko dobo igre, a je iskanje nasprotnikov včasih dolgotrajno, nestabilna povezava pa lahko uniči še tako napet dvoboj. Glavna težava je, da osnovna igralna zanka zaradi vseh omenjenih pomanjkljivosti preprosto ne motivira k dolgotrajnemu igranju. Ko enkrat dokončate kariero, je malo razlogov, da bi se k igri še vračali, razen občasnega dvoboja s prijatelji na kavču, kjer se boste verjetno bolj smejali napakam kot pa uživali v vrhunskem tenisu.

Končna sodba in nasvet iz Konzolka

Tennis World Tour 2 je korak naprej v primerjavi s predhodnikom, a na žalost še vedno ni igra, ki bi jo teniški navdušenci čakali. Ideja o realistični simulaciji je dobra, a izvedba, še posebej na Nintendu Switch, močno šepa. Okoren nadzor, zastarela grafika in pomanjkanje tehnične uglajenosti pokvarijo potencialno solidno izkušnjo. Igro lahko priporočim le najbolj zagrizenim ljubiteljem tenisa, ki so pripravljeni spregledati številne napake v zameno za edino sodobno teniško simulacijo na tej platformi.

Za vse ostale pa je tu nasvet iz Konzolka. Če niste prepričani o nakupu, izkoristite njihovo možnost izposoje in igro preizkusite, preden se odločite. In če jo kupite ter ugotovite, da ni za vas, ne pozabite na njihovo odlično storitev menjave iger. Svoje stare igre lahko zamenjate za popust pri nakupu novih in tako pametno upravljate s svojim proračunom za igranje. V Konzolku boste vedno našli strokovnjake, ki vam bodo znali svetovati in priporočiti igro, ki vam bo resnično pisana na kožo.