Little Nightmares 2 (SWITCH)

Nova grozljiva igra za Nintendo Switch in Nintendo Switch 2

Pobeg skozi megleni gozd z vrečko na glavi

Mokra trava pod nogami, zarjavele pasti za medvede v grmovju in oddaljen pok lovčeve šibrovke ustvarijo takojšnjo tesnobo. Kot drobni deček Mono s papirnato vrečko na glavi sem se že v prvih minutah mrzlično skrival za votlimi debli. Konzolko mi je priskrbel fizični izvod te srhljivke, ki sem jo z zanimanjem preizkusil na hibridni konzoli Nintendo Switch. Svet na majhnem zaslonu deluje neizprosen, poln surove grožnje ter stalnega občutka nemoči. Začetni koraki jasno pokažejo temačno naravo tega potovanja, kjer vsak napačen gib prinaša takojšnjo smrt.

Sprevrženi svet Pale Cityja in beg pred televizijskim signalom

Little Nightmares II je temačna grozljiva platformska pustolovščina, v kateri vodite dečka Monona skozi popačeni svet Pale Cityja. Skupaj z zaveznico Six rešujete prostorske uganke, se izogibate pošastnim prebivalcem ter skušate doseči oddajni stolp, ki z zloveščim signalom kvari razum prebivalcev. Igra slogovno neposredno sledi uspešnemu prvencu Little Nightmares, hkrati pa si mehanike deli s sorodnima minimalističnima klasikama, kot sta Inside in Limbo. Švedski razvijalci iz studia Tarsier Studios so pod okriljem založnika Bandai Namco Entertainment ustvarili izrazito neprijetno okolje, ki vas nenehno drži v negotovosti. Zgodba se odvija popolnoma brez dialogov ali besedila. Pripoved temelji na vizualnih podrobnostih okolice, grotesknih sencah in drobnih kretnjah obeh junakov. Skozi zapuščeno šolo ter srhljivo bolnišnico odkrivate skrivnosti sveta, ki ga je pogoltnila zlovešča statika.

Raztegljivi vrat učiteljice in nerodni udarci s kladivom

Igranje poteka v dvoinpol-dimenzionalnem prostoru, kjer analogna palička usmerja Monovo premikanje, ločeni gumbi pa služijo teku ter prijemanju predmetov. Gibanje nosi občutno težo. Skoki zahtevajo natančnost, saj se deček ob vsakem doskoku nekoliko opoteče. Veliko svežine prinaša tovarišica Six, ki jo vodi umetna inteligenca. Pomaga vam pri plezanju na visoke police, sočasno vleče težke vzvode in vas ujame med nevarnimi skoki čez prepade.

Najbolj napeti trenutki nastopijo med tihim plazenjem. Posebej se mi je vtisnil v spomin prizor v šoli, ko sem moral neopažen prečkati učilnico pod budnim očesom Učiteljice. Njen groteskno raztegljivi vrat se lahko podaljša čez celoten prostor, kar pospeši srčni utrip. V paniki sem namesto kosa krede pograbil star čevelj, ga po nesreči zalučal naravnost v zaveznico Six in s hrupom opozoril celotno sobo na svojo prisotnost.

Prav v akcijskih trenutkih pa se pokaže glavna slabost igre. Mono lahko pobere težka orodja, kot so cevi ali kladiva, s katerimi razbija porcelanaste lutke. Zaradi fiksnega kota kamere je globina prostora pogosto zavajajoča. Zamah s težkim orodjem zahteva milisekundno natančnost. Večkrat sem zamahnil v prazno le centimeter mimo sovražnika in takoj postal žrtev povračilnega udarca. Takšni trenutki vodijo v nenehno ponavljanje istih sekvenc z metodo poskusov in napak.

Ure preživetja v samoti in nastavitve krmiljenja

To je izključno enoigralska izkušnja brez lokalnega ali spletnega sodelovalnega načina. Deklico Six ves čas samostojno usmerja igra. Naročnina na storitev Nintendo Switch Online je namenjena zgolj varnostnemu shranjevanju podatkov v oblaku. Meritve na portalu HowLongToBeat razkrivajo, da glavna zgodba traja 5½ ur. Če se med potjo posvetite raziskovanju skritih kotičkov, vam zgodba z dodatnimi vsebinami vzame 6½ ur. Temeljiti igralci, ki želijo odkriti vse vsebine, pa bodo potrebovali 8½ ur.

Igra ne vsebuje možnosti izbire stopnje težavnosti, saj ponuja enotno izkušnjo za vse uporabnike. Ob smrti vas rešujejo pogoste samodejne kontrolne točke. Med nastavitvami boste našli prilagajanje svetlosti zaslona, zvočne drsnike ter možnost preureditve gumbov na krmilniku, manjkajo pa sodobne prilagoditve za olajšanje hitrih reakcij ali samodejno reševanje ugank.

Vizualna meglica na zaslonu in srhljiva zvočna kulisa

Likovni slog navdušuje s filmsko postavitvijo kadrov in strašljivo podobo propadajočega velemesta. Na hibridni konzoli igra cilja na stabilnih 30 sličic na sekundo. Med priklopom na televizor slika teče v ločljivosti 720p. V prenosnem načinu ločljivost pade na 540p. Zaradi časovnega glajenja robov to povzroči opazno mehkejšo ter nekoliko motno podobo. Nalagalni časi po vsakem neuspelem poizkusu zahtevajo nekaj potrpežljivosti.

Zvočna podoba je premišljeno izpiljena. Prasketanje televizijske statike ter škripanje lesenih podov ustvarjata nenehno nelagodje. Govorjenih dialogov ni, saj vso napetost nosita glasba in ambientalni zvok. Uporabniški vmesnik je popolnoma neviden, zato pogled na dogajanje ostaja povsem čist. Zaradi nazornega nasilja ter temačnih motivov je igra primerna za starejše najstnike ter odrasle.

Lov na skrita pokrivala in razkritje skrivnega konca

Ko zaključite glavno zgodbo, ostaja kar nekaj razlogov za ponovni obisk Pale Cityja. Preko menija lahko kadarkoli izberete posamezno poglavje ter poiščete zgrešene skrivnosti. Po temačnih prostorih je razkropljenih 12 posebnih klobukov, od lovske kape do pločevinke, s katerimi lahko spremenite Monov videz. V najbolj zakotnih kotičkih pa se nahaja 18 popačenih ostankov, poimenovanih Glitching Remains.

Na konzoli Nintendo Switch motivacija za raziskovanje temelji na želji po popolnem razkritju skrivnosti. Če uspete zbrati vse popačene sence, vas igra po zadnjem dejanju nagradi z dodatnim skrivnim prizorom. Ta kratek zaključni odlomek ponudi ključen vpogled v usodo obeh junakov ter njuno neizbežno povezavo s predhodno igro.

Nepozabna srhljivka in osvežitev zbirke v Konzolku

Little Nightmares II ponuja nepozabno popotovanje skozi sprevrženo nočno moro, polno prepričljivega stopnjevanja napetosti. Zvočna zgradba in premišljena umetniška smer ustvarjata pristno nelagodje, ki vas drži na robu sedeža vse do odjavne špice. Pustolovščina navduši predvsem z neizprosnim vzdušjem, kjer je sodelovanje med likoma izpeljano z izjemnim občutkom za vizualno pripovedovanje. Groteskni prebivalci Pale Cityja ostanejo v spominu še dolgo po tem, ko odložite krmilnik.

V igri bodo uživali ljubitelji psiholoških srhljivk in vsi, ki cenijo temačne prostorske uganke z močnim avtorskim pečatom. Kdor išče sproščujočo večigralsko zabavo ali ga odvračajo tesnobni motivi s ponavljanjem zahtevnih prizorov, naj raje poseže po vedrejših platformskih naslovih.

Ker gre za zgoščeno doživetje, ga boste verjetno preigrali v nekaj večerih. Ko boste z Monom uspešno razvozlali vse skrivnosti ter prispeli do oddajnega stolpa, vam Konzolko z menjavo staro za novo ponuja priložnost, da preigrano kartico zamenjate za naslednjo igro ter si tako znižate strošek svojega konjička.