Hogwarts Legacy (SWITCH 2)

RPG igra za Nintendo Switch 2

Čarovniški akcijski RPG zdaj tudi v prenosni različici
Hogwarts Legacy na konzoli Switch 2 prinaša čarovnijo v tvoje roke – dobesedno. Gre za odprto svetovno akcijsko igro z igranjem vlog, postavljeno v 19. stoletje, dolgo pred dogodki knjig o Harryju Potterju. Kot študent ali študentka pete letnike na Bradavičarki dobiš priložnost raziskovati šolo, okoliške vasi, temne gozdove in seveda skrivnosti, ki pretijo pod površjem. Igra je namenjena vsem ljubiteljem čarobnega sveta, pa tudi tistim, ki radi raziskujejo odprte svetove z veliko stranskimi nalogami in prilagoditvami lika. Če pa pričakuješ hitre boje brez premisleka ali tipično šolsko simulacijo – ne, to ni zate.

Skrivnosti starodavne magije in temnih zapletov
Igra te postavi v čevlje novega učenca, ki ima redko sposobnost zaznavanja starodavne magije. Hitro postane jasno, da se v svetu dogajajo nenavadne stvari – upori goblinov, temni čarovniki in neznani artefakti, ki so povezani s tvojo preteklostjo. Med glavnimi liki so profesor Fig, tvoj mentor, ter zlobni Ranrok, goblinski vodja upora. En izmed najmočnejših trenutkov igre zame je bil, ko sem prvič raziskovala skrivno komoro pod Bradavičarko, rešila starodavne uganke in se spopadla z magičnim varuhom. Phantom of the Hallow (ena izmed stranskih misij) me je čisto presenetila – kombinacija srhljive atmosfere in magije me je dobesedno držala na robu stola. Dialogi in zgodba so sicer mestoma nekoliko predvidljivi, a dovolj čarobni, da ostaneš v svetu.

Vizualno oslabljena, a stabilna in igriva različica
Switch 2 različica je precej boljša od prve verzije na starem Switchu – zdaj deluje stabilno, z zmanjšanimi čakalnimi časi in bolj tekočim bojem. Grafično je seveda poenostavljena: manj detajlov na obrazih, nižja ločljivost tekstur, in manj svetlobnih učinkov, a osnovno vzdušje ostaja. Bradavičarka je še vedno očarljiva, le malce bolj meglena. Zvok in glasbena podlaga sta ohranjena v celoti – orkestralne teme dajejo občutek, da si del nečesa veličastnega. Uporaba magije z gumbi deluje intuitivno, čeprav zna biti preklapljanje med urokih včasih nerodno. Sistem letenja na metli je bil zame prijetno presenečenje – tekoč, odziven, z občutkom svobode, čeprav je na Switchu videti precej manj spektakularno kot na močnejših konzolah.

50 ur vsebine, dodatne ure za raziskovanje
Za dokončanje glavne zgodbe sem potrebovala okoli 35 ur, z dodatnimi 15 urami za stranske naloge, raziskovanje skrivnosti in zbiranje magičnih bitij. Sistem napredovanja vključuje zbiranje urokov, nadgradnje opreme, in izbor moralnih odločitev – čeprav te žal nimajo resnega vpliva na zaključek igre. Igra ne ponuja večigralskega ali sodelovalnega načina, kar je škoda – z veseljem bi raziskovala dvorane s prijatelji. Kljub temu ima veliko potenciala za ponovno igranje, saj lahko izbereš drugo hišo, druge predmete in drugačen stil bojevanja (prikrito, agresivno, podporno). Switch 2 različica vsebuje vse popravke in izboljšave, ki so prišle po izidu originala, kar pomeni manj hroščev in boljše delovanje v primerjavi z lansko različico za starejši Switch.

Primerjava s PS5 verzijo – razlika, a ne poraz
Jasno je, da različica za PlayStation 5 ali računalnik izgleda lepše, ima hitrejše nalaganje, in ponuja več podrobnosti v boju. A Switch 2 me ni razočaral. V primerjavi s prvotnim izidom za stari Switch, kjer je bila igra komaj igriva, je zdajšnja različica resen napredek. Deluje gladko, nalaganje je krajše, boj ni zatikajoč in raziskovanje sveta je še vedno prijetno. Če iščeš najboljšo možno različico, ostani na močnejši konzoli – a če hočeš igrati na poti, med potovanjem ali na kavču, ti Switch 2 verzija ponuja povsem dostojno čarovniško izkušnjo. Kot nekdo, ki je igral igro na več platformah, sem presenečena, kako dobro se drži.

Ko v vlaku dobiš po sovražniku s Cruciatom
Najbolj noro izkušnjo sem imela med vožnjo z vlakom, ko sem na slušalkah poslušala glasbo iz igre, medtem pa na zaslonu metala »Crucio« na skupino temnih čarovnikov v zapuščenem rudniku. Nek starejši gospod poleg mene je verjetno videl le, kako se svetlika zaslon in slišal čudne zvoke, jaz pa sem uživala vsak trenutek. Konzolku hvala, da sem lahko to igro testirala – doživetje čarovniškega sveta v prenosni obliki je nekaj posebnega. Kar bi spremenila? Želim si, da bi imela več možnosti vpliva na razplet zgodbe, več priložnosti za etične dileme in morda več razlik med hišami. Vsi, ki upate, da bo igra kot nekakšen »šolski simulator v Bradavičarki«, boste razočarani – tu gre bolj za akcijo in raziskovanje, kot pa za življenje v šoli. A vseeno – ko stopiš skozi glavna vrata šole in slišiš simfonično glasbo – si spet otrok, ki je čakal pismo z Bradavičarke.