Winter Sports 2009 (DS) - rabljeno

Obnovljena športna igra za Nintendo 3DS in Nintendo 2DS z 2-letno garancijo

Spomnim se časov, ko je bila vsaka športna igra, ki ni bila nogomet, eksotična dobrina. V poplavi Fif in Pro Evotov je bila zbirka zimskih športov prava osvežitev, sploh na prenosni konzoli. Ko mi je kolega iz Konzolka prinesel rabljeno kartico za Winter Sports 2009 za Nintendo DS, me je preplavila nostalgija po preprostih, a včasih presenetljivo zabavnih športnih mini igrah. Pričakoval sem nekaj arkadnega šarma in morda kakšno nerodno upravljanje s pisalom. Dobil pa sem... no, nekaj vmes.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se potopimo v sneg, razčistimo eno stvar: nakup rabljene igre v Konzolku ni kot nakup mačka v žaklju na bolšjem sejmu. Ravno nasprotno. Vsaka igra, ki jo dobijo v roke, gre skozi strog postopek preverjanja. Fantje in dekleta tam poskrbijo, da vse deluje brezhibno, od menijev do zadnje discipline v igri. Najboljši del pa je garancija. Medtem ko imajo nove igre enoletno garancijo, Konzolko na vse rabljene igre ponuja kar dve leti garancije. Da, prav ste prebrali, daljšo garancijo kot za nov izdelek. To pomeni večjo varnost za vaš denar. Cenovno so rabljene igre seveda ugodnejše, kar omogoča, da preizkusite več naslovov za isti denar. In ne skrbite, na kartici ni nobenih shranjenih podatkov prejšnjega lastnika; igro začnete povsem na novo, kot bi odprli zapakirano škatlo. Edina razlika je, da ni več v originalni foliji. Ko pa z igro zaključite, jo lahko seveda prinesete nazaj in jo zamenjate za popust pri naslednjem nakupu, pa naj bo ta nov ali rabljen.

Ledena plošča polna (ne)uresničenih sanj

Winter Sports 2009, ki jo je za Nintendo DS razvil nemški studio 49Games, je zbirka zimskih športnih disciplin, zapakirana v prenosno obliko. Igra je v osnovi športna simulacija z močnim poudarkom na arkadnem igranju. Poskuša zajeti vznemirjenje različnih dogodkov, od smučarskih skokov do curlinga. Predstavljajte si nekakšno poenostavljeno različico Mario & Sonic at the Olympic Winter Games, a brez znanih maskot in z bolj resnim, čeprav proračunskim pristopom. Igra ponuja devet športov in petnajst disciplin, kar na papirju zveni precej obsežno za majhno DS kartico. Vprašanje pa je, kako se te discipline obnesejo v praksi.

Upravljanje s pisalom in gumbi: drsenje po tankem ledu

Igralna izkušnja je mešanica vsega. Vsaka disciplina ima svojo shemo upravljanja, ki večinoma izkorišča zaslon na dotik in pisalo. Pri smučarskih skokih boste s pisalom drseli za odriv in ohranjali ravnotežje, pri umetnostnem drsanju boste risali figure po zaslonu, pri bobu pa boste usmerjali vozilo po ledeni stezi. Ta raznolikost je na začetku zanimiva, a kmalu postane očitno, da niso vse mehanike enako dobro premišljene. Nekatere, kot je curling, so presenetljivo zabavne in taktične. Druge, kot je hitrostno drsanje, pa so frustrirajoče in zahtevajo preveč nenatančnega drgnjenja po zaslonu, da bi bile resnično prijetne. Največji izziv je, da morate hkrati spremljati dogajanje na zgornjem zaslonu in izvajati akcije na spodnjem, kar včasih vodi v zmedo in zamujene priložnosti. Spomnim se, kako sem pri biatlonu poskušal s pisalom čim hitreje zadevati tarče, medtem ko je moj tekmovalec na zgornjem zaslonu že zdavnaj odbrzel naprej. Komično in frustrirajoče hkrati.

Podrobnosti za olimpijce na poti

Če se osredotočite zgolj na karierni način, boste po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com za igranje porabili okoli 10 ur, kar je solidno za prenosno igro. Za tiste, ki bi radi odklenili vse in postavili rekorde v vseh disciplinah, pa se ta čas lahko precej podaljša. Igra ponuja večigralski način za do štiri igralce, vendar le v lokalni obliki, kjer si izmenjujete konzolo. Spletnega igranja na žalost ni, kar je bila zamujena priložnost. Za igranje ne potrebujete nobenih spletnih naročnin. Na voljo so različne težavnostne stopnje, a umetna inteligenca nasprotnikov je precej neuravnotežena; v nekaterih disciplinah boste zmagovali z lahkoto, v drugih pa se boste mučili tudi na najlažji nastavitvi.

Tehnična plat na dveh zaslonih

Glede na omejitve konzole Nintendo DS je grafična podoba igre zadovoljiva. Modeli športnikov so preprosti, a prepoznavni, okolja pa so dovolj raznolika, da ohranjajo vizualno zanimivost. Ne pričakujte pa čudežev; teksture so zamegljene in animacije precej toge. Zvok je presenetljivo dober, sploh glasbena podlaga, ki je polna energičnih funk ritmov. Komentatorji so na drugi strani precej ponavljajoči in jih boste verjetno hitro utišali. Med igranjem nisem naletel na večje hrošče ali tehnične težave, igra teče gladko, kar je za naslov, ki zahteva hitre reflekse, ključnega pomena. Igra ima PEGI rating 3, kar pomeni, da je primerna za vse starosti in ne vsebuje spornih vsebin.

Bo ta igra preživela zimo?

Winter Sports 2009 ponuja kar nekaj vsebine za svojo ceno, sploh če jo kupite kot rabljeno. Karierni način, posamezni dogodki in izzivi vas lahko zaposlijo za kar nekaj časa. Vendar pa je vrednost ponovnega igranja odvisna od tega, koliko vam je všeč posamezna disciplina. Nekatere boste z veseljem ponavljali in lovili rekorde, drugim pa se boste po prvem poskusu izogibali. Odsotnost spletnega večigralstva močno zmanjša dolgoročno privlačnost, saj bi tekmovanje s prijatelji preko spleta igri dalo povsem novo dimenzijo. Tako pa ostaja predvsem solidna izkušnja za enega igralca, ki si želi krajšati čas na poti.

Končna sodba in nasvet iz Konzolka

Winter Sports 2009 za Nintendo DS je soliden, a neizstopajoč poskus zajetja zimskih olimpijskih iger v žepni obliki. Igra bo najbolj všeč tistim, ki uživajo v preprostih arkadnih izzivih in so pripravljeni spregledati občasno nerodno upravljanje. Če iščete globoko in dodelano športno simulacijo, to ni igra za vas. Če pa si želite nekaj lahkotne zabave za krajše igralne seje, je lahko dobra izbira.

Glede na to, da gre za starejšo in morda manj znano igro, je pametno izkoristiti storitve, ki jih ponuja Konzolko. Ker niste prepričani, ali vam bo igra všeč, jo lahko najprej najamete in preizkusite. Če ugotovite, da vam ne ustreza, jo preprosto vrnete. Če pa vam je všeč, jo lahko kupite, pri čemer se vam strošek najema odšteje od cene. In ne pozabite, ko boste z njo končali, jo lahko prinesete nazaj v menjavo in si znižate ceno naslednje velike uspešnice. To je pameten način financiranja igričarskega hobija.