Nintendo Mario Party The Top 100 (3DS)

Platformska igra za Nintendo 3DS in Nintendo 2DS

Zahvaljujem se ekipi iz Konzolka, ki mi je omogočila, da sem se poglobil v to zbirko mini iger. Medtem ko sem v njihovi poslovalnici v BTC-ju čakal na igro, sem na policah opazil nekaj retro klasik, ki so me takoj vrnile v otroštvo. Njihova trgovina je resnično edinstvena izkušnja za vsakega gamerja, polna skritih zakladov.

Priznajte, tudi vi ste pomislili enako, ko je Nintendo napovedal Mario Party: The Top 100. Sto najboljših mini iger iz celotne serije, zbranih na eni kartuši za 3DS? Sliši se kot sanjska zabava, kajne? Končno priložnost, da podoživimo vse tiste klasične trenutke, ki so uničevali prijateljstva in povzročali izbruhe smeha. Ampak, kot se pogosto zgodi, je resničnost malce bolj zapletena. Preizkusil sem igro na svojem zvestem Nintendo 3DS-u in po nekaj urah igranja so občutki mešani.

Kaj je Mario Party: The Top 100?

V osnovi je Mario Party: The Top 100 točno to, kar obljublja naslov: kompilacija stotih predelanih mini iger, ki so bile skrbno izbrane iz desetih glavnih iger serije Mario Party, izdanih na hišnih konzolah. Pozabite na igre iz prenosnih konzol, tukaj gre za čisto nostalgijo z Nintendo 64, GameCube in Wii obdobja. Vsaka mini igra je dobila grafično osvežitev in prilagojene kontrole za 3DS. Igra ponuja več načinov igranja, od enoigralskega pohoda do klasičnega večigralskega kaosa, ki ga pričakujemo od te franšize. Cilj je bil ustvariti ultimativno zbirko, ki bi jo lahko vzeli s seboj kamorkoli. A žal se zdi, da so se razvijalci pri NDcube osredotočili le na mini igre in pozabili na tisto, kar jih povezuje – dušo Mario Partyja.

Kako se igra?

Srce igre so seveda mini igre in te so večinoma odlične. Izbor je soliden in vključuje klasike, kot so Bumper Balls, Shell Shocked in Face Lift. Občutek je, kot bi listali po albumu spominov. Kontrole so dobro prenesene na 3DS, čeprav nekatere igre, ki so se zanašale na gibanje, delujejo malce okorno.

Glavni enoigralski način je Minigame Island, kjer se prebijate skozi štiri svetove in z zmagovanjem v vnaprej določenih mini igrah odklepate preostanek vsebine. Na začetku jih je namreč na voljo le približno polovica. Ta način je preprost in služi svojemu namenu, a ga boste končali v približno treh urah in se k njemu verjetno ne boste več vrnili.

Prava težava nastopi pri večigralskih načinih, ki bi morali biti vrhunec igre. Minigame Match je poskus poustvaritve klasične izkušnje z igralno ploščo. Igralci se hkrati premikajo po majhni in precej dolgočasni plošči, zbirajo kovance in kupujejo zvezde. Ideja o sočasnem premikanju pospeši igro, a celotna izkušnja deluje plitvo in brez strategije. In najhuje od vsega? Na voljo je samo ena igralna plošča. Ena! To je kot bi imeli rojstnodnevno zabavo brez torte. Moja žena je mislila, da se šalim, ko sem ji to povedal.

Ostali načini, kot sta Championship Battles (kdo zmaga več od treh ali petih iger) in Decathlon (zbiranje točk v desetih igrah), so le preprosti seznami mini iger brez prave globine.

Praktične informacije

Mario Party: The Top 100 ponuja osem igralnih likov: Mario, Luigi, Peach, Daisy, Wario, Waluigi, Yoshi in Rosalina. Vsi so na voljo od samega začetka. Največja prednost igre je funkcija Download Play. To pomeni, da potrebujete samo eno kartušo z igro, da se lahko povežejo do štirje igralci, vsak s svojo 3DS konzolo. To je izjemno praktično in rešuje marsikatero druženje. Za igranje lokalnega večigralstva seveda ne potrebujete spletne naročnine. Spletnega igranja pa igra žal ne ponuja, kar je velika zamujena priložnost. V primerjavi z drugima dvema Mario Party igrama na 3DS, Star Rush ponuja precej več inovativnosti in različnih plošč, medtem ko Island Tour velja za najšibkejšega v trojici, a ima vseeno več raznolikosti v ploščah kot The Top 100.

Tehnični vidiki

Grafično je Mario Party: The Top 100 videti dobro. Vse mini igre so bile predelane in imajo čist, barvit videz, ki lepo paše na zaslon 3DS-a. Tudi glasbena podlaga je osvežena in polna predelanih klasik, kar bo zagotovo vzbudilo nostalgijo pri starejših igralcih. Igra teče gladko, brez opaznih tehničnih težav ali hroščev. Kljub temu pa celotna predstavitev deluje nekoliko minimalistično. Meniji so preprosti, vsebine zunaj mini iger pa je zelo malo. Igra sicer podpira tudi amiibo figure, s katerimi si lahko v Minigame Island načinu pomagate do dodatnih življenj ali kovancev, a to ne spremeni bistveno same izkušnje.

Ali se nakup splača?

In tukaj pridemo do ključnega vprašanja. Mario Party: The Top 100 je igra z odlično idejo, a pomanjkljivo izvedbo. Zbirka mini iger je fantastična, a brez zanimivih igralnih plošč in načinov igranja postane ponavljanje le-teh hitro dolgočasno. Tu se pokaže vrednost pametne odločitve za nakup fizične igre. Ker jo dejansko imate v lasti, jo lahko, ko se je naveličate, v Konzolku zamenjate za konkreten popust pri nakupu naslednje uspešnice. To je prednost, ki je lastniki digitalnih licenc nimajo – njihova igra ostane za vedno zaklenjena v digitalni knjižnici, brez vrednosti. Fizična kopija ohranja vrednost in vam omogoča, da pametneje financirate svoj hobi.

Končna sodba

Mario Party: The Top 100 je kot album z največjimi uspešnicami, ki pa vsebuje samo refrene. Mini igre so odlične in obujajo spomine, a celoten paket deluje prazno in nedokončano. Pomanjkanje igralnih plošč je neopravičljivo in močno zmanjša replay value. Če ste velik oboževalec serije in si želite zbirko mini iger za hitro zabavo s prijatelji, ki imajo svoje 3DS konzole, potem je igra zaradi Download Play funkcije morda vredna razmisleka. V nasprotnem primeru pa boste verjetno razočarani. Igra je kot nalašč za občasno igranje, a ji manjka globina, ki bi vas zadržala za dlje časa. Če se odločite za nakup, ima Konzolko najboljšo ponudbo.