Borderlands 4 (XBOX SERIES X) - rabljeno

Obnovljena strelska igra za Xbox Series X z 2-letno garancijo

Nova generacija streljanja in plenjenja na Kairosu
Četrti uradni del franšize Borderlands, ki izide 12. septembra 2025, ostaja zvest svojemu looter-shooter žanru, a ga z novo zgodbo, mehanikami in svetom občutno nadgradi. Borderlands 4 je eksplozivna, kooperativna akcijska avantura, ki te postavi v čevlje novega Vault Hunterja na lovu za vesoljskimi zakladi in zmešano orožarsko zbirko. Vsak lik ima tri edinstvene sposobnosti (Action Skills) in razvejano drevo veščin, kar omogoča res pestro prilagajanje načina igranja. Priporočam vsem, ki uživate v dinamičnem bojevanju, norem humorju in igranju v družbi prijateljev. Če pa te frustrirajo nenehno menjevanje orožij, nabiranje predmetov brez konca in (pogosto) neumnosti likov, potem tole morda ne bo zate.

Uprimo se tiranu Timekeeperju v štirih svetovih
Zgodba te postavi na planet Kairos, nekdanjo zaporniško kolonijo, ki jo zdaj s hladnokrvno natančnostjo vodi diktatorski Timekeeper. S pomočjo kibernetskih vsadkov nadzoruje prebivalstvo in zatira vsak upor. Med sprehajanjem po štirih regijah (Fadefields, Terminus Range, Carcadia Burn in Dominion) te čakajo boji s fauno, sovražnimi frakcijami in posledicami zgrešene tehnologije. Spet je tu legendarni Claptrap, še vedno v svoji vlogi nadležnega, a simpatičnega robota. Poleg njega spoznamo tudi Zanea, znanca iz prejšnjih iger, in novega lika Calderja, ki mi je zaradi svoje srčnosti in humorja takoj prirasel k srcu. Med enim od bojev v Carcadia Burn sem ob Calderjevem bučnem vpadanju skoraj padla s stola od smeha, kar pove dovolj o tonu te igre – nasilje in humor sta v popolnem kaosu prepletena.

Nova vizualna svežina in zvočna eksplozija
Grafično je igra naredila velik preskok. Cel-shaded stil ostaja prepoznaven, a tokrat z več globine, boljšimi sencami in podrobnejšim oblikovanjem sveta. Najbolj me je navdušil prehod med regijami – brez nalagalnih zaslonov in z dinamičnimi spremembami okolja. Zvočna podlaga je fenomenalna, z norimi efekti orožij, hiperaktivnimi glasovi likov in ujemajočo se elektronsko glasbo, ki v pravem trenutku dvigne napetost. Vzdušje je napeto, a nikoli pretirano resno – kot mora biti za Borderlands. Edino, kar me je zmotilo, je včasih preglasen kaos v večjih spopadih, kjer nisem več vedela, kdo na koga strelja in zakaj.

Vse glavne in stranske naloge v okoli 40 urah
Za celotno kampanjo z večino stranskih nalog sem porabila približno 40 ur, čeprav bi lahko brez težav preživela še dodatnih 20 ur samo z iskanjem boljših orožij. Igra podpira spletno sodelovanje do štirih igralcev in lokalno igranje za dva na istem zaslonu (PlayStation 5 in Xbox Series X|S). Preizkusila sem oboje – spletno igranje s prijatelji je bilo gladko in stabilno, še posebej zaradi možnosti takojšnjega potovanja do drugega igralca. Deljenje plena je instancirano, kar pomeni, da vsak dobi svoje nagrade, kar prepreči nepotrebne prepire. Crossplay deluje brezhibno – jaz sem igrala na PlayStationu, prijatelj pa na računalniku, brez težav. Kampanja ima dovolj raznolikosti, da jo z veseljem ponovno preigraš z drugim Vault Hunterjem in novo sestavljenim kompletom orožij in sposobnosti.

Primerjava z Destiny 2 razkrije največje razlike
Borderlands 4 je pogosto primerjan z Destiny 2, a razlike so očitne. Destiny stavi na resnejši ton in bolj tekoče streljanje, medtem ko je Borderlands povsem predan absurdnosti in čudaškim orožjem. Če te zanima bolj strukturirano sodelovanje in raidi, potem ti bo Destiny bolj ustrezal. Ampak če iščeš neprekinjeno akcijo, humor, nepredvidljivo orožje in čudaške like, potem je tole brez dvoma tvoj naslov. Medtem ko sem v Destinyju pogosto iskala ekipo za več ur, sem tukaj lahko kadarkoli začela z naključnimi igralci ali kar sama – igra je v tem smislu bolj dostopna.

Kaos, eksplozije in robot, ki mi je rešil življenje
Najbolj nepozaben trenutek med igranjem se je zgodil sredi ene izmed norih misij v Terminus Range, ko sem obstala obkoljena s strani treh različnih frakcij. Življenja mi je zmanjkovalo, orožje je odpovedalo, nakar se iz teme pripelje Claptrap – na oklepljenem sesalcu! S svojo tipično neumno izjavo mi je priskrbel kratek trenutek za pobeg in smeh, kar me je rešilo pred gotovo smrtjo. Takšnih trenutkov je ogromno. Posebna izdaja igre, ki sem jo igrala zahvaljujoč Konzolku, je vsebovala zbirko ekskluzivnih kozmetičnih dodatkov, umetniški album in mini figurico Calderja – vse skupaj me je takoj popeljalo v otroštvo, ko sem zbirala vse mogoče igralne dodatke. Če bi imela moč kaj spremeniti, bi v igro vključila več odločitev, ki bi res vplivale na potek zgodbe. Zaenkrat so vsi pomembni trenutki bolj kulise kot dejanska izbira igralca. Kljub temu sem ob zaključku kampanje ostala s tistim občutkom, da bi takoj začela znova – in to pove največ.