Bomberman Act Zero (XBOX 360)

Miselna igra za Xbox 360

Je to res Bomberman?

Včasih se vprašam, kaj se dogaja v glavah razvijalcev. Imaš franšizo, ki je desetletja gradila na preprosti, a genialni ideji zabavnega kaosa, ljubkih likih in dostopnosti za vse. Potem pa se nekdo odloči, da bo vse to zavrgel in poskusil ustvariti nekaj resnega in temačnega. Točno to se je zgodilo z igro Bomberman Act Zero, ki sem jo z mešanico radovednosti in strahu vzel v roke, zahvaljujoč ekipi iz Konzolka.si. Že po nekaj minutah igranja na mojem zvestem Xbox 360 sem vedel, da me čaka ena najbolj bizarnih izkušenj v moji igričarski karieri.

Dobrodošli v prihodnosti, ki je nihče ni želel

Bomberman Act Zero je akcijska labirintna igra, ki poskuša klasično formulo preoblikovati v distopično, postapokaliptično nočno moro. Pozabite na prikupne, risane junake; tukaj so Bombermani kibernetični vojaki z robotskimi oklepi, ki se borijo za preživetje v podzemnih arenah. Zgodba govori o tem, kako so ti vojaki ustvarjeni kot ultimativno orožje in se morajo v 99 nadstropjih prebiti na površje. Razvijalec Hudson Soft, ki je ustvaril original, je tukaj očitno poskušal ciljati na zahodno občinstvo, ki naj bi po njihovem mnenju oboževalo vse, kar je temačno in resno. Primerjave so težke, saj igra uniči vse, kar je bilo dobro v predhodnikih, kot sta Saturn Bomberman ali Super Bomberman. Najbližje bi bila morda kakšna generična znanstvenofantastična arkadna igra iz zgodnjih 2000-ih, a brez duše. Kaj je Bomberman Act Zero? Je poskus, da bi iz vesele otroške zabave naredili nekaj za odrasle, a so pri tem pozabili dodati ključno sestavino: zabavo.

Eksplozija frustracij

Jedro igranja ostaja prepoznavno: postavljaš bombe, da uničiš ovire in nasprotnike. A izvedba je katastrofalna. Igra ponuja dva načina pogleda. Prvi je klasični pogled od zgoraj, ki pa ga uničujejo temačna, monotona okolja, kjer je težko ločiti med sabo, nasprotniki in ozadjem. Vse je odeto v odtenke rjave in sive barve, kar povzroča zmedo in nepotrebne smrti. Drugi način, poimenovan First-Person Battle, je laž. Ne gre za prvoosebni pogled, temveč za kamero, postavljeno za hrbet lika, ki jo morate nenehno ročno popravljati z desno analogno paličko. To je v igri, kjer je pregled nad bojiščem ključen, popolnoma neuporabno in frustrirajoče. Upravljanje lika je okorno, detekcija trkov pa pogosto vprašljiva. Največji greh igre pa je njena struktura za enega igralca. Prebiti se morate čez 99 stopenj. Brez možnosti shranjevanja. Z enim samim življenjem. Če umrete v 98. nadstropju, se vrnete na samega začetka. To ni izziv, to je sadistično in nespoštljivo do igralčevega časa. Spomnim se, kako sem po uri in pol igranja naredil eno samo napako in se zaletel v lastno bombo. Krmilnik je skoraj poletel proti steni.

Tehnični podatki ali seznam grehov

Če se vseeno odločite za to mučenje, vas čaka enoigralska kampanja, ki jo morate, kot rečeno, preigrati v eni seji. HowLongToBeat.com navaja absurdne številke, ki presegajo 1000 ur, a to je verjetno posledica nemogočih dosežkov. Realno gledano, če ste bog igranja, boste morda končali v nekaj urah. Igra ponuja spletno večigralstvo za do osem igralcev, za kar je seveda potrebna naročnina na Xbox Live. Lokalnega večigralstva, ki je bil vedno srce Bombermana, preprosto ni. To je neopravičljiva odločitev, ki kaže na popolno nerazumevanje franšize. Ni možnosti sodelovanja, ni navzkrižnega igranja, na voljo pa so le osnovne težavnostne nastavitve, ki jih določa umetna inteligenca nasprotnikov. Igra je ob izidu zahtevala okoli 4 GB prostora, kar je bilo za tiste čase precej.

Temačno in pusto

Grafično je igra ena najbolj pustih izkušenj na konzoli Xbox 360. Čeprav so poskušali ustvariti realističen videz, so okolja in liki brezizrazni, teksture pa se ponavljajo v nedogled. Vse arene so si med seboj praktično enake. Učinki eksplozij so generični in brez moči. Zvočna podlaga je sestavljena iz pozabljivih edgy rock napevov, ki se hitro začnejo ponavljati in postanejo nadležni. Glasovi so robotski in monotoni. Med igranjem nisem naletel na hrošče, ki bi lomili igro, a celotna tehnična podoba je tako slaba, da je to slaba tolažba. Dolgi časi nalaganja med vsako izmed 99 stopenj samo še prilijejo olja na ogenj frustracij. Igra ima PEGI oceno 12, verjetno zaradi stiliziranega nasilja, a je tako dolgočasna, da dvomim, da bi pritegnila kogarkoli.

Vrednost ponovnega igranja? Ničelna.

Ko enkrat (če vam sploh uspe) preživite 99 krogov pekla, ni absolutno nobene motivacije, da bi se k igri še kdaj vrnili. Ni odklepljivih vsebin, ni različnih likov z edinstvenimi sposobnostmi, ni raznolikih načinov igranja. Spletno večigralstvo je bilo že ob izidu redko poseljeno, danes pa je verjetno popolnoma mrtvo. Lov na dosežke je, kot omenjeno, naloga za najbolj mazohistične igralce, saj zahteva na stotine ur ponavljanja istih, dolgočasnih nalog. DLC vsebin ni bilo nikoli, kar je verjetno edina dobra novica v zvezi s to igro. Vrednost te igre je zgolj v tem, da služi kot opomin, kako se ne sme prenoviti klasične franšize.

Zaključek: Izogibajte se v velikem loku

Bomberman Act Zero ni samo slaba igra, je žalitev za vse, kar je Bomberman predstavljal. Je ciničen in zgrešen poskus, ki je uničil čar, zabavo in dostopnost originala v zameno za temačno estetiko, ki je nihče ni hotel. To je ena tistih iger, ki jih priporočam samo iz akademskega interesa, da vidite, kako daleč lahko zaide zgrešena vizija.

Če pa iščete pravo Bomberman izkušnjo ali katero koli drugo zabavno igro, obiščite Konzolko v BTC-ju. Njihova strokovna ekipa vam bo znala svetovati in priporočiti igro, ki vam bo dejansko prinesla veselje. Pri njih lahko stare igre tudi prodate ali zamenjate in si tako znižate ceno nakupa nove. Glede na to, da je Bomberman Act Zero tako tvegan nakup, je morda pametno izkoristiti njihovo možnost izposoje, da se sami prepričate o tej katastrofi, preden zapravite denar. V Konzolku imajo največjo izbiro iger v Sloveniji, zato boste zagotovo našli nekaj boljšega.