Road Maintenance Simulator (PS5)

Simulacijska igra za PlayStation 5

Simulator, ki posnema dolgčas – do zadnje stožčaste minute
Road Maintenance Simulator za PlayStation 5 je ena tistih iger, ki zveni kot šala, a žal ni. Gre za simulacijo cestnega vzdrževanja, kjer igraš cestnega delavca in opravljaš vsakdanje naloge kot so postavljanje prometnih znakov, rezanje vej in čiščenje ograj. Na papirju bi lahko bila to prijetno sproščujoča izkušnja, kot smo videli pri PowerWash Simulator ali House Flipper, a tukaj ni ne zabavna, ne sproščujoča. Če te privlači ideja počasnega tempa, osnovnih nalog brez kakršnekoli svobode in stalne nevarnosti, da boš moral ponovno začeti misijo zaradi hrošča, potem morda najdeš nekaj radovedne zabave v tej igri. Za vse ostale pa je to simulator frustracij.

Od vklopa igre do prve živčne celice manj
Zgodba? Nobene. Cilj? Neobstoječ. Ob začetku igre dobiš seznam misij, ki jih moraš opraviti v točno določenem vrstnem redu. Nobene uvodne scene, nobenega konteksta – samo »gremo postavljat znake«. Vsaka naloga se začne z dolgim procesom: naložiš opremo, se pelješ na kraj, vse postaviš in nato opraviš glavni del, ki je pogosto samo rezanje dreves ali barvanje črt. Po zaključku pa vse to v obratni smeri. Če narediš napako pri vrstnem redu (na primer postaviš znak pred semaforjem), ti igra tega niti ne dovoli – vse moraš narediti po skripti. To pomeni, da ni nobene svobode ali kreativnosti. In ko po pol ure postavljaš zadnji stožec in ti igra zablokira, ker ne moreš pobrati zadnjega znaka? Verjemi, začutiš praznino kot redko kdaj.

Vozila še kar ok, vse ostalo kot iz leta 2004
Najboljši del igre so vozila. Notranjosti tovornjakov in delovnih strojev so presenetljivo dobro narejene, kamera iz prve osebe da vsaj malo občutka avtentičnosti. Žal pa se vse drugo vizualno sesuje: pokrajina je monotona, vse ceste so enake, okolje prazno, avti NPC-jev pa bolj spominjajo na igrače kot prave avtomobile. Animacija hoje z znakom v roki? Boleče počasna. Tretjeosebna kamera je neuporabna, fizika pa včasih povzroči, da tvoj tovornjak kar poleti ob najmanjšem trku. Zvok? Minimalističen do točke, ko se vprašaš, če si ga pozabil vklopiti.

Dolžina igre ni problem – če sploh zdržiš toliko
Zaradi popolne odsotnosti napredovanja ali kakršnekoli nagrade, je težko oceniti, koliko časa traja igra. Tehnično imaš okoli 30 misij, a ker se ponavljajo v različnih okoljih in zaradi hroščev pogosto ne moreš zaključiti misije brez ponovnega zagona, je čas igranja povsem relativen. Jaz sem po približno petih urah odnehala, ker me je en hrošč preveč prisilil, da ponovno naložim misijo, kjer sem že bila tri četrtine poti. Igra nima večigralskega načina, niti sodelovalnega, kar bi morda dodalo nekaj življenja sicer povsem mrtvemu okolju. Čeprav je izšla leta 2022, ni videti, da bi razvijalec karkoli izboljšal – PS5 različica še vedno trpi zaradi nevšečnih napak, kot so manjkajoče trofeje in zamrznjeni kontrolniki.

Ni niti blizu kakovosti žanra simulatorjev
Če primerjam to igro s podobnimi simulatorji – PowerWash Simulator, House Flipper ali celo Farming Simulator – je razlika kot med vrhunskim orodjem in zarjavelim izvijačem. Tisti simulatorji omogočajo napredek, občutek zadovoljstva ob opravljenem delu, včasih celo zgodbo ali občutek humorja. Road Maintenance Simulator pa te kaznuje z dolgčasom. V primerjavi s Truck Simulatorji, kjer uživaš v vožnji in razgledu, tukaj voziš do identične ceste in postavljaš enake znake znova in znova. Ni mehanike nadgradenj, ni možnosti, da bi opravil nalogo drugače – samo strogo določen vrstni red in upanje, da igra ne zmrzne.

Nobenega smisla, nobene zabave – le še en znak na cesti
Res sem se trudila najti nekaj dobrega v tej igri. Vozila so lepo narejena, ja. Mogoče je postavljanje znakov na začetku delovalo kot zanimiva ideja. Ampak po tretji misiji, ko sem že petič nosila isto opozorilno tablo po prazni cesti, sem začela dvomiti v vse odločitve, ki so me pripeljale do tukaj. V eni misiji mi ni dovolilo pobrati zadnjega kosa opreme – nisem mogla nadaljevati. Moralna lekcija? Ne kupuj igre, kjer je edini »izziv« to, da upaš, da bo delovala. Če bi razvijalec vključil vsaj nekaj smisla za napredek, možnost, da si sam izbereš kako pristopiš k nalogi, ali pa odpravil vsaj večino hroščev, bi morda to bil zanimiv, sproščujoč simulator. Tako pa je to le prazna, ponavljajoča se izkušnja brez vsebine. Hvala Konzolku za izkušnjo – upam, da naslednjič, ko bom simulirala delo, to ne bo občutek, kot da res sedim na gradbišču in štejem minute do konca izmene.