Megamind The Blue Defender (PSP) - rabljeno

Obnovljena akcijska igra za PlayStation Portable z 2-letno garancijo

Se spomnite časov, ko je skoraj vsak animirani film dobil svojo igro? Običajno so bile to hitro narejene stvaritve, ki so skušale unovčiti trenutno popularnost filma. Megamind: The Blue Defender za Sony PlayStation Portable je žal klasičen primer tega pojava. A kljub temu sem se odločil, da preverim, ali se v tej majhni UMD ploščici skriva kaj več kot le poceni filmska vez. Hvala ekipi iz Konzolka, ki mi je za namen te ocene priskrbela rabljen, a brezhibno delujoč izvod igre. Preizkusil sem jo na svojem zvestem prenosnem prijatelju, konzoli PSP, in ugotovitve so... zanimive.

Kaj pomeni rabljena igra pri Konzolku?

Preden se potopimo v modro glavo Megaminda, razčistimo nekaj o rabljenih igrah. Nakup rabljene igre pri Konzolku ni kot nakup mačka v žaklju na spletnem oglasniku. Vsaka igra gre skozi strog postopek preverjanja, kjer tehniki zagotovijo, da deluje brezhibno. Najboljši del? Rabljene igre imajo kar dveletno garancijo, kar je celo leto več kot pri novih igrah! To pomeni večjo varnost za vaš denar. Cena je seveda bistveno nižja, kar omogoča, da preizkusite več naslovov za isti denar. Edina razlika je, da igra ni v originalni foliji, sama vsebina na disku ali kartici pa je identična novi in brez kakršnihkoli shranjenih podatkov prejšnjega lastnika. Ko igro zaključite, jo lahko seveda prinesete nazaj v Konzolko in jo zamenjate za popust pri naslednjem nakupu, ne glede na to, ali ste jo kupili kot novo ali rabljeno. To je odličen način za ohranjanje vrednosti in pametno financiranje igričarskega hobija.

Ko zlobnež postane junak

Megamind: The Blue Defender je akcijska pustolovščina, ki se dogaja neposredno po dogodkih iz filma. Megamind je premagal Titana in postal novi junak Metro Cityja, a mir ne traja dolgo. Pojavi se nova skupina zlikovcev, imenovana Doom Syndicate, ki začne sejati kaos po mestu. Naš modroglavi genij mora tako znova obleči superjunaški plašč in s pomočjo svojih odštekanih izumov rešiti dan. Igra je v osnovi preprosta akcijska igra, ki bi jo po mehanikah lahko primerjali s starejšimi naslovi, kot sta Ratchet & Clank ali Jak and Daxter, a z bistveno manjšim obsegom in globino. Razvili so jo pri Tantalus Interactive, znani predvsem po prenosih večjih iger na prenosne konzole, založnik pa je bil pokojni THQ.

Ponavljajoče se reševanje mesta

Igranje na prenosni konzoli Sony PlayStation Portable je precej enostavno in se osredotoča na brezglavo streljanje. Z Megamindom tečete po linearnih stopnjah in s svojo pištolo uničujete valove sovražnikov, ki se imenujejo Doom Goons. Upravljanje je preprosto, analogna palička služi za premikanje, gumbi pa za streljanje in skakanje. Občasno igra poskuša popestriti dogajanje s preklopom v pogled od zgoraj ali v 2D platformsko perspektivo, a te sekcije so kratke in ne dodajo prave vrednosti. Glavna zanka igranja je tekanje od točke A do točke B in uničevanje vsega, kar se premika. Med igro sicer odklepate nove pištole, ki pa se med seboj ne razlikujejo bistveno, razen po hitrosti uničevanja istih, ne preveč inteligentnih sovražnikov. Najbolj smešen trenutek je bil, ko sem se zataknil za vogal in opazoval, kako se trije sovražniki zaletavajo v steno pred mano, popolnoma nezmožni, da bi me obšli.

Vsebina za eno popoldne

Če vas zanima, koliko časa vam bo igra vzela, je odgovor kratek. Po podatkih s spletne strani HowLongToBeat.com boste za glavno zgodbo porabili le okoli 4 ure. Igra nima nobenega večigralskega načina, ne lokalnega ne spletnega, tako da je izkušnja strogo enoigralska. Za igranje seveda ne potrebujete nobene spletne naročnine. Na voljo ni nobenih posebnih težavnostnih nastavitev ali možnosti za prilagajanje igranja, kar pomeni, da je izkušnja enaka za vse. Glede na to, da gre za starejšo igro za PSP, ni nobenih popravkov ali dodatnih prenosov, vse je na majhnem UMD disku.

Tehnična plat na PSP-ju

Grafično je Megamind na konzoli PSP precej povprečen, celo za standarde iz leta 2010. Okolja so pusta, teksture so nizke ločljivosti, občasno pa se pojavlja tudi opazno trganje slike (screen-tearing). Tudi kamera je včasih precej trmasta in ne sodeluje najbolje. Zgodba je predstavljena preko statičnih slik z glasovnim ozadjem, kar je precejšnja pocenitev v primerjavi s filmskimi animacijami. Zvočna podlaga je pozabljiva, a glas glavnega junaka je presenetljivo dober in ujame njegov značilni karakter. Igra ima PEGI rating 7, kar pomeni, da je primerna za mlajše otroke, saj vsebuje le fantazijsko nasilje brez krvi.

Ali se splača vrniti v Metro City?

Ko zaključite glavno zgodbo, v igri ni praktično ničesar več za početi. Ni načina New Game+, ni dodatnih izzivov ali skritih stopenj. Vrednost ponovnega igranja je praktično nična, razen če ste lovec na vse skrite predmete, a tudi to ne podaljša igralnega časa za več kot kakšno uro. Igra je bila očitno zasnovana kot izdelek za enkratno uporabo, ki ga otroci odigrajo in hitro pozabijo. To je igra, ki jo boste preigrali v enem deževnem popoldnevu in je verjetno nikoli več ne boste vstavili v svoj PSP.

Zaključna misel in nasvet

Megamind: The Blue Defender je točno to, kar izgleda: hitro narejena licenčna igra, namenjena predvsem mlajšim oboževalcem filma. Če ste velik ljubitelj lika in iščete preprosto, nezahtevno akcijsko igro za nekaj ur, bi vam morda celo ustrezala. Vsi ostali pa jo lahko mirno preskočite. Največja prednost takšnih iger danes je njihova cena na trgu rabljenih iger. V Konzolku lahko najdete ogromno podobnih skritih draguljev za prenosne konzole, kot sta PSP in Nintendo DS. Če niste prepričani o nakupu, imajo v Konzolku odlično rešitev: igro si lahko najprej izposodite. Tako jo brez tveganja preizkusite in če vam ni všeč, jo preprosto vrnete. Ko pa jo zaključite, ne pozabite na možnost menjave starih iger za nove, saj Konzolko ponuja najboljše odkupne cene v Sloveniji.